MENU‎ > ‎Poezija‎ > ‎Objave - Poezija‎ > ‎

Pesmi za dušo, avtor: Peter Šuler, marec 2020

objavljeno: 23. mar. 2020, 23:38 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 23. mar. 2020, 23:40 ]
Človek, ki je vzljubil življenje

Kaj je človek, 
smo iz mesa in krvi, 
izgubljeni v lastnih mislih, 
izgubljeni v skrbeh, 
smo nepopolni, 
polni napak. 
Vseeno nas nekaj žene naprej, 
to je slaboten plamen ljubezni, 
nekaj veselja le imamo, 
nekaj ljubezni le premoremo. 
Ljubezen angelov je jasna, močna in večna, 
naša ljubezen je motna, šibka in minljiva. 
Vseeno smo močno navezani na to naše življenje, 
nočemo umreti, globok je v nas strah pred smrtjo. 
Močno smo vzljubili to naše nepopolno zemeljsko življenje.

*


Prehod

Nežna je smrt, 
naravna, 
smrt se me je usmilila, 
toliko sem trpel, 
prišla je odrešitev, 
prehod je bil lahek, 
nežen. 
Videl sem svoje življenje, 
toda le nekaj izsekov, 
nato lebdenje, 
nato predor, 
nato ta svetloba. 
Mir. 
Za večno.

*

Pogum za življenje

Koliko poguma je potrebno za življenje, 
včasih ogromno, 
koliko je težkih bolezni, 
kako težka zna biti smrt, 
kako nas bo takrat strah, 
to so nečloveške muke. 
Sprašujem se, ali je vse to trpljenje potrebno. 
Če sem iskren, 
mislim, da je, 
trpljenje čisti, 
trpljenje ti da moč, 
trpljenje ti da smisel, 
trpljenje ti da pogum. 
Nobeno trpljenje ni večno, 
trpljenje mine. 
Le pogum je potrebno imeti.


Peter Šuler