Sonet družini 

Želite, da vam upravičim obstoj. 
Diploma, dekle in prijatelji ustrezni. 
Tako moj je prazen zbiralnik ljubezni, 
saj vaša ljubezen zahteva pogoj. 

Pretveza skrbi skrbno skriva nadzor, 
ki dušo duši, vrata srcu zapira. 
Pa vendar se čudim, od kje bol izvira. 
Mižim, da realnosti nudim odpor. 

Počasi, počasi odpiram oči, 
resnica po koščkih sestavlja praznino. 
Zamera se v lavi učenja topi, 

spreminja se v sladko odpuščanja vino. 
Sprijaznim se s tem, da še vedno boli, 
dvignem kozarec za svojo družino. 

                                                                                           

Solza v dežju 

Ko v sobo stopi rdečih lic 
glasba v srcu zaigra 
melodiji se predam 
ljubezni me premami klic. 

Kako upreti se skušnjavam 
tonem globlje v njene oči 
ko nazaj več ni poti 
v neskončnosti obupa tavam. 

Negotovost me obhaja 
s čustvi se razum bori 
Ali me samo zavaja? 

Vedno bolj je vroča kri. 
Misel, da ljubezen traja 
kot solza v dežju se izgubi.