Sanje v verzih 

Neskončnost želje 
po ruvanju korenin lastnega časa, 
po begu med žarke bledečega sonca, 
po spanju med nežnimi travicami ... 
me vodi za roko. 


Odkriti laži samote, 
izruvati zamejenost besed, 
obmetavanje z lahkotnostjo žalosti, 
boleče bivanje male človečnosti ... 
me nosi kot valovi modrega neba. 

Neskončnost malih bivanj malega človeka,
me premetava po rečnih strugah.


Kaplje

Kaplje nosijo tvoje misli s seboj,
tiho se zgubljajo med listi.
V tvojem trepetajočem telesu
se zgublja čas.


Kaplje nosijo tvoje misli s seboj,
rišejo sence v travi.
V tvoji odprti roki
se zgublja utrip.


Kaplje nosijo tvoje misli s seboj,
utapljajo se v cvetju.
Na tvojih trepetajočih ustnah

se zgublja tišina.



Žarenje

Ko vstajajo zvezde
se prebude sanje,
Zatrepetajo tetive
kot strune.
Postaneš ogenj,
goltaš svoje življenjske sokove,
Žariš.

Pozabim,
odmislim,
žarim!



Pobeg