Potem nekaj dni sLOVEnije, od božičnega večera, do prvega dne novega leta, ko že letim za Oman, natančneje v Muscat, »mesto zločina«.

Da poravnam račune. Da to mesto spoznam v nulo, ker me je navdušilo, ker sem se tam polomila (beri: zlomila ključnico), preživela 13 dni v najboljši bolnici KIMS hospital, Oman.

*

Da se končno odpravim na lov za sultanom. Kar mi pač ni uspelo v aprilu, mi bo pa zdaj. Nedvomno. Oman je sultanat. Zdajšnji sultan je že 48 let na oblasti. Vzpostavil je prekrasne odnose med verami, nobene nestrpnosti ni čutiti. V Omanu ni kriminala, ni mafije, ni terorizma. Le sožitje in ljubezen. In prestiž. Na vsakem koraku. Muscat je drugo najčistejše mesto na svetu, takoj za Singapurjem. In lepo, nebeško lepo. Sam center, stari del mesta, port je obdan s hribi, s skalovjem, na katerem so trdnjave, portugalske. Tu je Sultanova palača, prekrasen souk, tržnica, kjer dobiš vse, tudi zlato in srebro … vrhunske trgovine, pa tudi male trgovinice z izdelki iz vsega sveta. Kljub puščavi, je tu ogromno zelenih površin, cvetja, grmičevja, dreves, trave … vse namakajo, pa ne z izvirno vodo, ki je je malo, temveč z vodo, ki jo reciklirajo iz morja.

Ma ni da ni. Ves mesec bom tam. Veselim se srečanja s sestrami in dohtarji iz KIMS hospital Oman (Kerala Institut of Medicine Scientist), kjer me bodo nedvomno veseli, Shimi in Renjini sta že napisali, da me komaj čakajo.

Ja in SULTAN tudi. O tem ne dvomim. Še vsakega sem uspela omrežiti, če sem hotela. Hahaha. Naj bo kot mora biti. Če mi pripada, dobim, sicer ne.

In meni pripada marsikaj, ker sem taka kot sem. Odkrita, odprta in iskrena.

Salem alejkum, Namaste, See you … hasta la vista … na-snidenje po križarjenju, v predbožičnem času … rada vas imam … vse, prav vse …