Ljudje so tisti, ki naredijo dan topel, avtorica: Zarja Trkman

objavljeno: 26. jan. 2020 23:21 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 27. jan. 2020 23:54 ]
14. januar 2020 

... še zadnji uradni dan žalovanja za pokojnim sultanom bom izkoristila za "sprehod" do sultanove palače (upam, da mi uspe priti nazaj, ker je kar daleč in ne vem, če bo zdržala baterija, sicer vzamem polnilec s sabo) ...
... cesta je zaprta in že tri dni vozijo po njej le avti delegacij, v spremstvu policije ... 

... vendarle se spodobi, da se tudi sLOVEnska delegacija prikloni velikemu človeku, menda ja ... 

*

sLOVEnski delegaciji ni uspelo pokloniti se sultanu ... ovira na cesti ... kljub urgentnemu posredovanju policije in vojske, ovire ni bilo moč premagati ... SLO delegacija se je vrnila v hotel, žal ... slovo od sultana morda kdaj drugič ali pa se obeta srečanje z novim, kdo bi vedel ... nekaj utrinkov s poti v sultanovo palačo Al Alam Palace.

Tu je fotografu zmanjkalo baterije in kmalu potem nepremostljiva ovira, ajoj, jojmene.

Lepa mala mošejica.

Sredi štiripasovnice in ob njej rože, pravi tepihi, rožnati, beli, modri, rumeni, rdeči ... lepo.

Nov znanec, Indijec Rajamasi , ki že trideset let živi in dela v Muscatu, v Omanu.


Na poti v AL Alem Palace.



14.1.2020

KONEC ŽALOVANJA


Rezime na zadnje tri dni:


Prvi dan žalovanja je bil tudi zame žalosten. A sem spoznala zelo fejst mlada človeka, moža in ženo. Prijetna, razgledana, zvedava in odprta. Tudi ona, 40 letna Pakistanka. Haider me je sinoči prosil za FBF in sva takoj vzpostavila dialog. Zjutraj me je navsezgodaj povprašal, kako sem. Prijeten iskren sogovornik je, tudi popoldan sva se pogovarjala. Vse sorte. Zelo je vesel zame, da sem super gospa pravi, ker si upam živeti sama in potovati sama.

Danes srečanje z 64 letnim Indijcem, ki že 30 let živi v Omanu. Odprt, zvedav starejši gospod, tudi razgledan, zelo komunikativen. Izmenjava si naslove, on meni vizitko, jaz njemu napišem v beležko. Sam je ostal, pred dvema mesecema je umrla njegova sestra, s katero sta živela. Oba samska.

Pa še nekaj prijetnih pogovorov s tukajšnjimi vojaki, ki so tri dni paradirali ob cesti. Tudi kar nekaj pomoči z njihove strani. Danes sta me dva s skuterjem vred prestavila s ceste na pločnik, druge dva sta mi pomagala hoditi, da je en prestavil skuter iz pločnika dol in spet gor. En dan policaj na motorju, ki me pospremi na najbolj kritičnem delu poti. Ko se vračam, se zapleteva v pogovor. Srečen je, ker med najinim klepetom zve, da bo šel za 6 dni domov, kjer ga čakata dve hčerki in žena.
Drugi dan spoznam še eno arabsko družino s štirimi otroki.

Skratka, ljudje, ljudje so tisti, ki naredijo dan topel. Poleg sonca, morja, neba, oblakov, galebov in prekrasne rive. Kar nekaj kilometrov se razprostira lepa sprehajalna pot, do same sultanove palače. Ki pa je danes kljub dobri volji, nisem dosegla. Žal ali pač ne.
Ne, zato, ker sem imela ravno dovolj baterije, da se vrnem domov. Ja, pa zato, ker bi se res rada poklonila sultanu. Res, izredno rada.

Sem pa neizmerno uživala vse tri dni, v »sprehajanju«, v fotkanju, v srečanjih. Vse tri dni izredno mirnem in svečanem Muscatu. Turistov skoraj nič, saj ni pristala nobena križarka. Ne vem ali je to slučaj ali so imele prepoved zaradi žalovanja. Tu pa tam kak turist, Arabci, Indijci, Pakistanci, Nepalci … in številne delegacije. Predvsem Arabci, šejki in bogvedi kaj še vse.

Zanimiva dogodivščina, zanimiv razplet. Namesto biografije o sultanu, njegova smrt in veličastni dnevi žalovanja. Tako pač je. Življenju sledi smrt in smrti življenje. Krog, ki se nikoli ne konča.
Jutri pa nov dan in nove dogodivščine, novi ljudje, nova spoznanja.

Naj živi Oman, ta čudovita dežela, ti prekrasni ljudje in odnosi med njimi.
Naj novi sultan nadaljuje pot sultana Qaboosa, ki je iz revne, nerazvite države naredil prestižen sultanat, z vsem, kar imajo veliki. Ni revščine, ni brezposelnosti, je visok standard, je zastonj šolstvo in zdravstvo, če hočeš, je pa tudi privatno za tiste, ki si to lahko privoščijo. Ni kriminala, ni medverskih nestrpnosti, je sloga in je moč.

Skratka: NI da NI!


Moj hotel, ko se sonce poslavlja, slikan s ceste na poti iz Mutraha.


Na poti v sultanovo palačo.


Indijec, poslovni mož, ki že trideset let živi in dela v Omanu, odlično govori angleško.


Detajl, zadaj portret sultana Qaboosa.


Al Maraasy hotel, na vrhu je restavracija od koder je prekrasen razgled na Mutrah.



Na poti v Mutrah.




Do sedaj objavljeno:

Indijski mož, prihajam ...........................................1

1. del: Karibi

Karibi, Ali se po jutru dan pozna?  ........................2

Bahami, rajske plaže ..............................................3

Jamajka, travnate esence......................................4


Miami, pregrešno bogati ljudje.............................6

Conzumel, Mehika, Ever for ever..........................7

2. del: Muscat, Oman

Muscat, Oman, mesto moških...............................8

Sultanat Oman, urejena država...........................9

Qaboos, tudi nebo žaluje......................................10

Ni konca mojim dogodivščinam..........................11