---

... vsaka beseda je odveč ... pa vendarle, naj bo, tudi beseda ... 

Ko se dan začne z objemom Korejca Johna, s prekrasnim vzhodom sonca, z dvojno mavrico si ne moram kaj, da ne bi bila srečna. Blagoslovljena sem z vsemi temi lepotami, ki jih ponuja narava.

Narava je največji umetnik, slika najlepše slike, riše najlepše risbe, poje najlepšo uspavanko … veličastna je, če ji prisluhneš, če jo slišiš, vidiš in okušaš. Tudi okušaš.

Danes sem okusila sol na svojih rokah, začutila dežne kaplje na licih, prisluhnila vetru in občudovala mavrične barve v … ja, prav vidiš, v dvojni mavrici.

Wau, navdušena nad tako lepoto, si nisem mogla kaj, da se ne bi zahvalila temu blagoslovu. Zaprla sem oči in uživala, neizmerno uživala. V blagodejnem dežju, v vetru, ki mi je ustvaril najlepšo frizuro, v tišini in miru daljnega Pacifika.

V objemu morja, sonca, oblakov, mavrice, vetra, dežnih kapelj.
Deležna najlepšega jutranjega objema.

Hvaležna, blagoslovljena in DOŽIVETA!*