Živim ... živim ... živim, avtorica: Zarja Trkman

objavljeno: 12. apr. 2019 22:45 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 13. apr. 2019 00:14 ]

Zarja Trkman se počuti blaženo v kraju Dubai, United Arab Emitates. 

10. april ob 11:48 ·  


RES-NIČNO!!! 

Ni mi žal! Ravno nasprotno. Lepo mi je pri duši, ker je »mučenje« za mano. Ni mi vseeno, še zdaleč ne. Me je bolelo, še kdaj se bom spomnila na »zamolčano zgodbo«, a si ne bom dopustila nespoštovanja, nerazumevanja, ignoriranja … in še česa. Ne bom in PIKA. Bolje, da nadaljujem svojo pot. Veliko časa, beri: pol leta sem se trudila, a ko ni šlo več, sem se pač umaknila.
Grem novim izzivom naproti. Kakšni so, kakšni bodo? Ne vem, za zdaj še ne. Živim, to je pomembno. Živim kvalitetno, živim čisto, živim pristno. Živim odprto, živim svojo POT, živim …živim … živim …


Važno je da SEM, da VEM, da LJUBIM, da vidim in slišim …ČLOVEKA. In ga, nedvomno. Vse bolj, vse bolj jasno, vse bolj čisto. Tistega, ki to je . Human being. ČLOVEK, v pravem pomenu besede. In so, verjemite. So LJUDJE! Taki, ki jih srečujem vsak dan, taki, ki jih vidim le enkrat, taki, ki stopajo vzporedno z mano in taki, katerih poti se z mojo nikoli ne prekrižajo. A vem, da so. In to je edino zveličavno. Kako blažen občutek je, ko se tega do potankosti zaveš. Kako osvobajajoče je!

Mir v mojem srcu se je naselil, zdaj, ko je ta zgodba končana. Lepo, resnično in pošteno. Kot sem poštena in »resnična« jaz. Zakaj v navednicah? Vem, a ne povem. No, pa naj bo: mene ni, Zarje ni, je le čista duša, resnica, ki je ne vidimo s prostim očesom. Le z onim drugim, tretjim, z AJNO ( vsemogočno močjo). A mi je dano: videti resnico, videti tebe in tebe, ne kogarkoli, le človeka v pravem pomenu besede. HUMAN!!! HUMANO? Ja. HUMAN-o. Brez sprenevedanja, brez privida, brez maske. Čisto in pristno. RES-nično!!!

*

Zarja Trkman se počuti zaspano z osebo Adriana Rizzato in 2 drugima osebama v kraju Dubai, United Arab Emirates.

Včeraj ob 03:01 ·


Safari, Dubaj, 11.4.2019

SAFARI Moj prvi safari. Karavana 200 jeepov, 4 x 4 pogon. 

Peljem se z Dancema. Poznamo se že od prej. Ole je zelo prijazen, Johna sem bolje spoznala danes. Vsi trije smo vdovci. Jaz 3 leta, Ole 2 in John 1 leto. Prijatelja sta, zdita se mi mlajša od mene, se pravi sta mlada ovdovela. 
Abdul je naš safari driver. Prijeten mlad moški, 29 let mu je, je samski, pa tudi dekleta še nima. Kmalu se znajdemo v puščavi. Kamor pogledaš sam pesek. A do rezervata, ki obsega 220 kvadratnih kilometrov je 45 minut po avtocesti. Abdul nam pove, da je Dubai star šele slabih 49 let. Ima 5,2 milijona prebivalcev, ki so v glavnem muslimani. Le 40 % je naturščikov, Arabcev, ostali so Kitajci, Indijci, Filipinci … Zanimiv se mi zdi podatek, da vsak, ki se poroči, dobi stanovanje. On ga seveda še nima, ker je samski. Živi pri starših. Mesto deli umetni kanal na dva dela Deira je starejši del mesta, na drugi strani pa je strogi center s številnimi nebotičniki in najvišjo stavbo na svetu. Stolp, ki meri 828 m. Wau, upam, da se mi bo uspelo povzpeti nanj v večernih urah. Karta je draga, blizu 50 dolarjev, menda pa imamo invalidi zastonj. Tako Abdul, ni pa prepričan. 

Safari torej. Pridemo v rezervat, najprej napumpamo gume, obvezen postopek. Potem pa car-avana 200 jeepov po sipinah. Gor in dol, levo desno … ole, vpijem, smejemo se, vzdušje je super. Prijetno doživetje, a nobenih levov, tigrov, pravzaprav ne srečamo nobene živali. Le kamele nas pričakajo v kampu. Marsikdo jih zajaha. Jaz ne, me pa skorajda ponesejo v kamp, čeprav sprva nisem hotela, ker z mojim skuterjem ni možno po mivki. Tam me posedejo na tron, počutim se kot kraljica, med beduini. Čopam oreščke in pijem vodo z limono. Prijetno je v senci, pod baldahinom, temperatura 31 stopinj. Vroče je, če ne zapiha, a se da prenesti. Povratek na ladjo, ne po sipinah, ker je menda drugič ali tretjič v enem dnevu za obiskovalce preveč. Mnogi bruhajo. Ma ne jaz, ni šans, rečem Abdulu. Utrujena , a doživeta se vrnem v objem mojega doma že več kot tri mesece. Kosilo in počitek. Utrujena od ničesar, si lahko misliš. Od ničesar, če izvzamem izjemno in enkratno vožnjo po sipinah, po puščavi. Magla svuda, magla oko nas … poje pesem … jaz pa: pesek povsod, pesek okoli nas ... Ole!!!!!!!!! Salamalejkum!

Moja malenkost, itak da sem zopet kopilot...na glavi imam Abdulovo kapo...vedno poskrbim za smeh, moja dva švedska sopotnika, oba vdovca sta se nasmejala da je kaj.

Logo Dubaja — v/na Dubai, United Arab Emirates.

Abdul Aziz, naš driver.

Gor in dol po sipinah, oleeeeeee.



"Kameltrajberji" v pripravljenosti za biznis.


Beduinska kraljica pod baldahinom ... čin-čin.

Moje švedske prijateljice, z obvezno cigareto v ustih in, poglej slučaj, s telefonom v roki.


Puščava ... neskončno morje peska.



Comments