22. februar ob 17:16 · 

 
Plujemo proti Polineziji, Francoski Polineziji … proti otokom ljubezni … The Ocean of Love … 

Kjer je Gaugain našel svojo ljubezen, kljub temu, da je imel doma družino s petimi otroki. Vrnil se je v Raj na zemlji, kjer je slikal in ustvaril svoja najboljša dela. Njegova najboljša »When you will Marry« je bila prodana za nekaj deset milijonov. Nepredstavljivo! Tudi končal je svojo življenjsko pot v kolibi na plaži. Umrl je za sifilisom. V revščini, a srečen.

Slišala sem veliko o Oceanu ljubezni na predavanju.

Vsakokrat, ko gremo na novo lokacijo se udeležim predavanj s slajdi. Veliko zvem, kaj malega si tudi zapišem kar v računalnik, napišem pa po spominu. Pišem o tem, kar se me najbolj dotakne. Spomnila sem se filma o Gaugainu, spomnila sem se filma Upor na ladji Bounty … oba sem videla.

In zdaj plujem na »mesto zločina«, ljubezni in spolnosti.

Morje je zopet vijolično-srebrne barve. Enkratno, treba ga je doživeti.

22. februar ob 22:31 ·

Blagoslovljena, blažena, hvaležna. Taka sem. Jutranje sonce in prvo srečanje s Korejcem Johnom in Švedom Tomasom. Vedno nasmejana, prisrčna in dobrovoljna.

»She is such a beautiful woman,« reče John.
»Not only lovely, much more, she has a karizma,« pripomni Tomas.
Hvale, zinem. Ali nisem blagoslovljena, srečna in ljubljena?
Od popolnih neznancev, a tako srčnih in odprtega duha.

John: "She's always dressed well". 

Povem jima, da že petnajst let ne kupujem oblek in se oblačim na izmenjavah, Swap-u ... dobim v dar oblačila ... Ostaneta brez besed.

Blaženost!

Na poti na lekcijo o Novi Zelandiji fotkam kažipote in spet John. Pofotka me in jaz njega. Potem še enkrat, v pisarni je. Zakuplja križarjenja si mislim.

»I'm working,« reče. Menda je vodja, leader ene korejske skupine. Torej res dela, ni tu le za uživanje, temveč tudi za delo. Si mislim, da je to njegov hobi. Da so potovanja zgolj to. A , o.k., koristno s prijetnim. Plačana pot okoli sveta in še kak dolar zraven. Fantastičen hobi, mar ne?

> Fotke jutri ... dober tek Zarja (kosilo), v sLOVEnijo pa lahko noč.
Zarja Trkman je se počuti hvaležno v Moorea, French Polynesia.

22. februar ob 23:50 ·

Korejec (Južna Koreja) John in moja malenkost ter kažipot, kamor plujemo ... obljubljene fotke, ki sem jih ta trenutek snela s fotoaparata ... lahko noč sLOVEnija in lep popoldan na Luminosi ... vreme je fantastično, temperatura morja in zraka 28 stopinj, je javil kapitan, pihlja, a ni za bit na soncu, opeče te v pol ure ... hehehe.

Zarja Trkman se počuti upanja polno v Moorea, French Polynesia

.
Včeraj ob 03:33 ·

*

Danes prva urgentna akcija. Ob atolu smo vrgli sidro, spustili rešilni čoln v vodo, prepeljali hudo bolno Nemko na atol in od tam z letalom najverjetneje na Tahiti in potem v Novo Zelandijo.

In kaj smo imeli mi od tega?

Prekrasen pogled na atol, izjemno velik, z morjem v sredini. Celo avtomobile je bilo videti, čudovite peščene plaže in palme. Prelepo!

Vsaka stvar je za nekaj dobra. Gospe želim uspešnega okrevanja, mi pa nadaljujemo naše popotovanje. Komaj čakam, da se izkrcamo. Menda odsvetujejo invalidom, a jaz bom šla. Definitivno!

Za nič na svetu ne ostanem na ladji. Nikakor. Po desetih dneh na morju (ker se nismo mogli izkrcati na Deviški otok, se bo prilegla gruda zemlje.
Zarja Trkman se počuti veselo v Moorea, French Polynesia.

12 h ·

Po zajtrku najbližje srečanje s kapitanom Sebastianom. Pridrži mi vrata lifta, v liftu sta Ursula in Bernhard Mittelmeyer, kapitan vstopi za mano. Pozdravim ga, mu ponudim roko: "Nice to meet you. I'm from sLOVEnija". 

"I'm near, from Venice," on. 

"Only 135 km from me, I live in Nova Gorica."
Jaz ne bi bila jaz: "Can I come one day on your bridge?" Nasmeje se: "We will see, maybe one day." In izstopi v 8 nadstropju, kjer je kapitanov most.

Wauuuuuu, torej imam šanse, da si pobliže ogledam "most".

Prijetno srečanje s kapitanom, kajne Ljubica Nevenka Šuligoj ... potem, ko sem objavila zgodbo Pristanišče (včeraj), evo, srečanje s kapitanom. A povsem drugačno, resnično.