Valentin, avtorica: Zarja Trkman

objavljeno: 17. feb. 2019 01:18 avtor: Spletni čas - Inovelmedia

Zarja Trkman se počuti prijetno na lokaciji Easter island. 

15. februar ob 20:05,  Santiago, Čile

Še 71 dni. 


Kako čas beži, še 71 dni mojega popotovanja okoli sveta.

Včerajšnji Valentin's day se je zaključil z gala večerjo.
Na vhodu v restavracijo velika rdeča torta s posvetilom, aranžirana še z dvema kokosovima orehoma, stilizirane oblike. In nato rdeče presenečenje. Sam šef me počaka z vrtnico. Fotka. Priskoči Made, fotografirajo naju oba, vošči mi, jaz pa mu dam poljubček pri večerji.
Lepo in sladko presenečenje še na koncu, sladki desert v obliki srčka.

Sledi Withney Houston oz. njena interpretatorka. V teatru. Vračam se proti sobi, nekaj trenutkov postojim ob plesišču. Začutim roki na ramenih. Obrnem se. Werner, Verni, prijatelj Haidi in Artura. Švicar. Zanimiv moški, z uhančkom v levem ušesu, vedno zrihtan, izjemnega okusa, elegantno športno se oblači.
Vsak večer se ustavi pri naši mizi. Do zdaj le dober večer in lahko noč.
Tokrat pa, ali sem bila v gledališču, me vpraša, mi je bilo všeč. Njemu je bilo. Povem, da sem skorajda zaspala. Ste utrujeni … ja, ja, utrujena sem. Gre, z besedami: »See you later.« Torej zna vsaj nekaj angleško.
In res se vidiva še enkrat. Stoji ob omizju Švicarjev, mi zaželi lahko noč, pomaham mu in že me več ni.

Lepo se je zaključil Valentin. S prijetnim presenečenjem s prijetnimi ljudmi.
Vrtnice nisem vrgla v morje, draga Berta, svečka je bila prižgana, srečanja so bila prijetna.
Obredu je bilo zadovoljeno, kajne?

Danes pa nov dan. Zbudila sem se ob dveh, dve uri malo pisala, objavljala, potem pa zaspala do šestih. Obeta se oblačen dan, temperature okoli 20, morje je mirno. Presenetljive barve je bilo včeraj. Takšne še nisem videla. Azurno modra je bila, s srebrnimi odtenki … wau. Prav poseben dan in zelo posebna barva. Danes je temnejše, a prav tako lepo.
Včeraj pa je bilo najlepše do zdaj.


V/na/pri Easter island.


16.2.2019 

Kako lepo je, ko naletim na ljudi, ki so vredni moje pozornosti. Po večerji grem na Dolphin Lido. Prekrasen sončni zahod. Pofotkam in meditiram. Odprem oči, zagledam Tomasa in njegovo ženo, Jess in še dve osebi. Nič si mislim, preveč jih je. In se odpeljem na drugo stran palube. Uživam v svojem miru, v tišini. Zgolj pogled na prekrasno modrino, na neskončno obzorje. Rdeči oblaki, prihajajo črni. Pa ja ne gremo v dež, si mislim. Počasi bo treba v teater. Popeljem se in vidim Tomasa, ki mi maha. Sama sta z ženo. Pristopim. Vesela sta me, iskreno vesela. Boš kaj popila. Ne, hvala, grem v gledališče. Zapletemo se v pogovor. Končno, po več kot štiridesetih dnevih en lep pogovor, pisan na mojo kožo. Ko se duše najdejo, ni težko. Razumeli bi se tudi brez besed. O karmi, usodi, življenju in smrti teče beseda. Na isti valovni dolžini smo. Besede mi kar letijo z ust. Angleške besede. Z lahkoto govorim. Zdi se mi, da se ti je govor, odkar smo tu, precej izboljšal, reče Tomas. Najbrž res, pravim, še zlasti danes opažam, da mi gre lepo tudi zvečer. Prisede še Korejec, John mu je ime, ki praznuje rojstni dan. Simpatičen je, da je kaj. Že na večerji k sosednji mizi pristopita Tomas in žena ter skupaj še z enim švedskim parom zapojeta Johnu. Potem pritegnem še jaz, John pristopi k naši mizi, Joe snema, vsi smo prešerne volje. In kaj je skrivnost naju z Johnom, da tako dobro izgledava, vpraša Tomasova žena. Don't worry, don't think of future, of past and be happy, reče John. In živi za ta trenutek, pritegnem jaz. Nasmejemo se. Exactly. Preprosto. Tomasu povem še Einsteinov citat in vse se poklopi. Wau, Vitta e bella. Še en dokaz več. Hvala vam, da smo se srečali in že me več ni.


*


Zarja Trkman se počuti hvaležno na lokaciji Easter island.

16.2.2019 9 h · Santiago, Čile ·


sinočnje nebo, krasna družba ... sreča je skorajda popolna ... in včerajšnja prav posebna barva morja ... lepote brez primere me spremljajo na mojem popotovanju ... spoznavam čudovite ljudi ... in sinoči končno en zelo globok pogovor s Švedom Tomasom in njegovo ženo, Južnokorejcem Johnom, ki je, mimogrede včeraj praznoval rojstni dan in enim Norvežanom ... balzam za dušo in srce ... hvala pisani multikulturni družbi ... LOVE YOU



V živo je bilo lepše, veliko lepše — v/na Easter island.

Skorajda vijolično morje ... takega še nisem videla ... globoki Pacifik — v/na Easter island.

Sončni zahod nekje na Pacifiku, 15.2.2019 — v/naEaster island.



Zapisala: Zarja Trkman
Fotografije: Osebni arhiv avtorice


Vse objave Zarjinega potopisa, si preberite v:  Tu je 100 sonc.


Preberite še:

Podobe iz sanj, Lidija Polak

Ko lebdi umetnost, Erika Gregorič