MENU‎ > ‎Portret‎ > ‎

Objave-Portret umetnika

Maja Klemenčič

objavljeno: 2. nov. 2019 10:32 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 2. nov. 2019 10:33 ]

Fotografija: arhiv avtorice 







Kdo ali kaj (si ...)? 

Ime mi je Maja, sem umetnica in slikarka.

Koga ali česa (se veselim, ...)?

Veselim se uspehov, novega dne zjutraj, ko se zbudim, veselim se vsega lepega in vsega povezanega z ljubeznijo in pozitivo. Veselim se vsakič novega risanja, veselim se, ko pridem domov in objamem svojega mucka, veselim se novih poznanstev, ljudi in življenja. Veselim se kave! :)

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)?

Že od nekdaj imam težavo razumet človeško zlobo. Pa mi večkrat rečejo, da tako pač je in tisti, ki nismo takšni, tega ne bomo razumeli. Velikokrat po svetu hodim z rožnatimi očali in se čudim zlobi homo sapiensa in pokvarjenosti. Sem pristaš prijaznega in dobrega sveta. Zato me negativni dogodki do mene in v svetu velikokrat pretresejo. Temu se bom vedno čudila ...

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?

Velikokrat sem prepričana, da vidim svoje pokojne prijatelje in sorodnike, kako me čuvajo. Vsaj domišljam si, da nisem nikoli sama, ampak da so ob meni, in ko mi je hudo si rečem »No, si vidu tole?« in mi je takoj lažje. Kaj ustvarjam? Hm, umetnost! Vsakič znova!

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 

Sem zelo razmišljujoč človek. Non-stop se mi nekaj plete po glavi. Včasih stvari analiziram do potankosti, včasih razmišljam o nepomembnih malenkostih, ampak vem zase, da blazno veliko razmišljam. Fotr mi je velikokrat rekel, ko me vidi zunaj kaditi in šetati, da se bodo tla vžgala od toliko razmišljanja. In recimo, ne smem se zaplest v vprašanje »Kaj je, potem naprej od vesolja? Kje je konec?« se mi kar mešati začne :). In ker veliko razmišljam, se tudi veliko sama s sabo pogovarjam. To vse štima, samo skregati se ne smem. Večino dogodkov v življenju sama predinstam čez ... navajena sem se opret sama nase, zato svoje možgane ženem do maksimuma.

S kom ali s čim (s/z ...)?

Z mojo sestro Ines, z mojimi prijatelji in ekipo Horses Pub do konca sveta! Let’s go!!



https://www.facebook.com/paintermajaklemencic/
Slika: Maja Klemenčič, Atlantis


Kontaktni podatki:

email: prucka9@gmail.com
facebook stran:https://www.facebook.com/paintermajaklemencic/




Pšenica Kovačič

objavljeno: 12. sep. 2019 02:18 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 12. sep. 2019 03:10 ]

Fotografija: Matic Lipar 





Kdo ali kaj (si ...)? 


Ime mi je Pšenica, kličejo me Pšena, a se mi zdi, da sem vzdevek že prerasla. Po izobrazbi sem slikarka in oblikovalka. Ustvarjam in plačujem objave svojih del za reference za status samostojne kulturne delavke. Žal je takšna realnost umetnikov pri nas. Denar služim z oblikovanjem in aerobiko, vedno več pa tudi z mačjim svetovanjem. Zapravljam pa ga predvsem za izobraževanja, risarsko-slikarske pripomočke in moje živali.


Koga ali česa (se veselim, ...)?


Veselim se svojih šestih mačk in treh psov, še raje jih imam po jutranji kavi. Veselim se projektov za dobrobit in kakovost življenja živali ter ljudi, najbolj pa futurizma – zdi se mi, da sem se rodila prekmalu.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim...)?


Na splošno me najbolj fascinirata narava in vesolje. Vedno bolj me pa zanima nevroznanost, zato se tudi izobražujem na mačjem psihobiološkem področju in ga apliciram na druga živa bitja.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam...)?


Trenutno sem v fazi morbid art in moja najboljša odločitev za več boljšega risanja je, da ne sprejemam naročil, torej ne rišem po pričakovanjih in željah drugih, ampak zaradi sebe. Povsod drugje se prilagajaš in vdajaš, tu pa se pač ne želim. Vsak potrebuje družbeno sprejemljiv ventil za svoje psihoze.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam...)? 

Sanjam o zadnji postaji za odvečne mačke MiNami, za tiste stare, bolne, invalidne, ki so se jih lastniki naveličali ali jim niso več zanimive in so jih zato odvrgli. Sanjarim še o galeriji MiNami Art z mačjimi izdelki, ki bi prispevali k razumevanju in sobivanju z mačkami ter ostalo floro in favno. Razmišljam tudi o veganstvu na splošno … Čas za to je namreč pravi.

S kom ali s čim (s/z...)?


Sem samo od svojih trenutnih in pokojnih, bodočih ter nemojih živali; gozdna vila, ki pride na sestanke in v službo z blatnimi supergami, z dlačicami po oblačilih in listki v laseh.




Ilustracija: Pšenica Kovačič, DECAY 4.3



Kontaktni podatki:

Pšenica Kovačič, dipl. slik., uni. dipl. oblik.

Samozaposlena v kulturi: avtorica stripov, ilustratorka, slikarka in oblikovalka vidnih sporočil

Lipahova ulica 11
1111 Ljubljana Vič
Slovenija
0038640 577 172

www.psenica.si

info@psenica.si

www.facebook.com/Psh172Art



Več ilustracij Pšenice Kovačič si boste lahko kmalu ogledali še v Virtualni galeriji.





Tamara Slana - Mugs and hugs

objavljeno: 14. avg. 2018 00:10 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 14. avg. 2018 00:25 ]

Fotografija: arhiv avtorice





Kdo ali kaj (si...)?
Sem Tamara Slana, stara 31 let, Ptujčanka, po izobrazbi učiteljica razrednega pouka, v praksi pa vse prej kot to.
Zaneslo me je v gostinske vode- imam majhen kafič, hkrati pa se ukvarjam s poslikavami na keramiko in steklo.


Koga ali česa (se veselim, ...)?
Veselim se novih izzivov, novih priložnosti in prihodnosti nasploh. Osrečuje me moje delo in pozitivni odzivi strank nanj.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim...)?
Smejim se svoji "obsedenosti" s popolnostjo, hkrati pa se čudim, da mi ni že požrla vseh živcev.
Smejim se svoji nepremišljenosti, ki v mojem primeru potrjuje tezo, da je jezik hitrejši od možganov.
Čudim se ljudem, ki so zmožni celo življenje samo vegetirati. Tavajo po življenju, brez vsakršnega izziva, veselja in cilja. Jaz na tak način ne preživim niti meseca. Cilji in vedno nove priložnosti so moja hrbtenica in gonilna sila. To me žene naprej, tudi ko sem najbolj na dnu.


Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam...)?

Moj dan je razdeljen na dva enakovredna dela. Prvi del posvečam svoji kavarnici, kjer s svojo pozitivnostjo in vedrostjo poskušam ljudem polepšati dan z dobro pripravljeno kavico. Ko se vrata tukaj zaprejo, odprem vrata v svoj drugi delovni kotiček, kjer ustvarjam različne poslikave na skodelice, kozarce. To je del dneva, ko pozabim na čas, pozabim jesti, včasih tudi pozabim, da je čas, da se počasi že spravim v posteljo.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam...)?
Razmišljam o novih motivih, o novih izzivih, o izboljšavah svojih izdelkov in o predstavitvi le-teh. Zmeraj izhajam iz sebe - kot stranke. A bi ti to kupila?

S kom ali s čim (s/z...)?

Z izbranimi, z iskrenimi, s tistimi, ki so si zaslužili mesto v mojem življenju. Z naravnimi, ne zlaganimi, s tistimi, ki imajo pozitivno energijo in tudi tak odnos do življenja. To so moji ljudje - te imam in jih želim imeti ob sebi.








Kontakti:

Tamara Slana s.p.
Gostinstvo in unikatne poslikave
Mugs and hugs- Unikatne skodelice

E-mail: tamara.slana@gmail.com



https://www.facebook.com/mugs.hugs/
Fotografije: Tamara Slana



Andreja Kramberger - Drejka

objavljeno: 17. jul. 2018 01:15 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 17. jul. 2018 01:17 ]

Fotografija: arhiv avtorice




Kdo ali kaj (si ...)?
Sem Andreja Kramberger, po izobrazbi likovni pedagog. Strast do ustvarjanja iz splet
okoliščin so omogočili, da sem iz hobija razvila profesionalno delo. Slikam ilustracije deklice,
katera z navdušenjem spoznava svet okoli nje, svoj skrivnostni vrt, pravljične kraje in
prijatelje, kjer jo vodi veter v laseh.


Koga ali česa (se veselim ...)?
Veselim se toplih dni in poletja, še posebej počitnic na morju z družino, ki me pri ustvarjanj
podpirajo in jih imam rada. Navdušena sem nad naključnimi trenutki v življenju, ki prinesejo
nov veter in pogled na stvari in svet.


Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)?
Smejem se dobrim šalam, včasih tidi svojim nerodnostim. Čudim se nad stvarmi, ki jih vidim
po televiziji ali najdem na spletu in se sprašujem včasih, če je to res možno.


Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)? 
Motive slikam na vse vrste materialov, še posebno na lesene uporabne predmete (pladnje,
škatlice, obešanke, obešalnike, ...). Izbirate lahko tudi med slikami na platnu in leseni deski.
Pri teh rada eksperimentiram v različnih tehnikah, ki mi s svojimi specifikami omogočijo
originalen in unikaten izdelek. Za tisk, so slike obdelane do konca na računalniku.
Skušam združiti preteklost in sedanjost (folk, kantri, retro, shabby, steampunk, gothic
fantazijski in znanstvenofantastični stil).
Rada bi videla, da bi moje motive natisnila na tekstil.


O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)?
Sanjam o daljnih eksotičnih deželah z svojimi posebnimi podobami, kraji, ljudeh, barvah,
živalih, ki so včasih kot, da bi prišle iz same pravljice. Pri svojem delu razmišljam o letnih
časih in kaj nam prinese vsak posebej, o rastlinah v vseh varjantah, barvah, oblikah ... in
kako prenest njihove oblike v likovno govorico.


S kom ali s čim (s/z ...)?
Z idejo, katero razvijam, nadgrajujem, ustvarim sliko, ki je na prvi pogled enaka drugi. Z drobnimi detajli pa ustvarja svojo zgodbo.



Oglejte si še razstavo ilustracij: Drejka



Kontakti:

Spletna stran:



Fotografija: Gozdni duh, Andreja Kramberger

Fotografija: Komplet 3a, Andreja Kramberger

Fotografija: Dobrodošli pri nas, Andreja Kramberger



 
Oglejte si še razstavo ilustracij: Drejka




Manca Končnik - Manccart

objavljeno: 14. jun. 2018 01:34 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 14. jun. 2018 01:48 ]

Fotografija: fortystuff, Kamnik, maj 2017


Kdo ali kaj (si ...)? 
Sem Manca Končnik, ustvarjam pod umetniškim imenom Manccart. Moja strast do ustvarjanja me spremlja, odkar vem zase. Z leti sem zaplavala v bolj profesionalne vode, tako se je moja pot razvila v ustvarjanje abstraktov, najrazličnejših barv, stilov, oblik in dimenzij. Ob pogledu nanje vas odnese v drugo dimenzionalne sfere. Slike rada naredim tudi personalizirane za prostor, kar pomeni, da stil, barve, velikosti itd. prilagajam na določen prostor! 

Koga ali česa (se veselim ...)? 
Veselim se vsakega trenutka, ki ga živim, in vsake minute, v kateri ustvarjam nore kreacije, ki razveseljujejo ljudi in razsvetljujejo prostore.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Smejim in navdušujem se nad super družino in prijatelji, ki me obkrožajo in me spodbujajo pri kreativi in ustvarjanju. Seveda tudi od njih črpam navdih. Hvaležna sem za podporo in kritike, zaradi katerih sem lahko samo še boljša. 


Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Sama vidim izvenzemeljske sfere, ki jih v slikah tudi upodabljam. Delam z najrazličnejšimi materiali, barvami, spreji in pripomočki, s katerimi nastajajo najbolj nore kreacije v katere in potopiš in odklopiš od “realnega” sveta.


O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Rada bi delila svoje znanje in talent med večjo maso ljudi, ker vem, da pripomorejo tudi k osebnemu razvoju ... Zato sanjam o razstavah po svetovnih prestolnicah. In vem, da mi bo nekoč tudi uspelo :)

S kom ali s čim (s/z ...)? 
S čopiči, barvami, spreji, blagom, usnjem, ogledali, lesom, kitom, peskom ... mej pri ustvarjanju ni. Meje so samo v glavah ljudi. Odstranimo jih najprej pri sebi, tako bomo še okolico motivirali k drugačnemu pogledu ;)



Kontakti:
instagram: @mancca


Fotografija: arhiv Manccart





























Erika Gregorič

objavljeno: 25. apr. 2018 23:27 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 12. sep. 2018 01:21 ]

Fotografija: arhiv avtorice 




Kdo ali kaj (si ...)? 

Sem Erika Gregorič, pod umetniškim imenom me poznajo kot Reika Gregoretti, mlada izolska ilustratorka in pisateljica. Rišem predvsem motive po navdihu iz japonskega manga (strip) in anime (strip) stila. Magistrirala sem na oddelku za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Sem umetnica, ki najraje pusti svojim ilustracijam, da me opisujejo, ampak ker se trenutno opisujem sama, lahko povem, da sem NASMEJANA in vedno želim, da se nasmeh nariše na obrazih drugih, ko zagledajo mojo risbo. Sem VESELA in to veselje vselej želim prenesti na ostale preko ilustracij, stripov, dejanj, svojih napisanih zgodb in poezij. Sem POZITVNA in ta svetla plat se odraža tudi na ilustracijah in stripih. Vse to in še več želim prenesti v svoje izdelke, saj so ti tisti, ki me predstavljajo, ko me ni poleg in govorijo namesto mene. Sem USTVARJALNA in zmeraj POLNA IDEJ, za katere komaj čakam, da jih lahko spravim na papir. Sem ZAVZETA in TRUDIM SE v vsem, kar počnem, saj vse kar počnemo, je odraz nas samih in našega odnosa do dela.

Koga ali česa (se veselim, ...)?

Veselim se kamna na dvorišču …, ko bo velik, bo hiša. S tem hočem povedati, da se veselim že malenkosti, saj vem, da te lahko prerasejo v veliko več. Tako se npr. veselim SONČNIH in POZITIVNIH dni, posedanja na balkonu in miru, saj se tako lažje ustvarja. Veselim se POMLADNE in JESENSKE SVETLOBE, saj mi nudita navdih in sproščenost, da lahko ustvarjam. Veselim se, ko mi uspe spraviti na papir, kar si ZAMISLIM in razveselijo me ŽIVAHNE POLNE BARVE, ki se pri tem ustvarijo. Veselim se PRIHODA DOMOV, saj se takrat dan začne. Veselim se POEZIJE, ki jo napišem, saj z njo pomirjam sebe, ko jo berem. Veselim se DELITI S SVETOM tisto kar veseli mene. Veseli me, ko izvem nekaj NOVEGA, povezanega z mojimi hobiji, saj vem, da mi bo pri njem pomagalo.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim...)?

Smejim se svojim PRIGODAM, NORIM IDEJAM, saj vem, da mi še nekaj časa ne bodo dale miru in bodo hotele takoj na papir. Smejim se ORODJU, ki ga uporabljam pri risanju, saj me spravi v dobro voljo. Čudim se POZITIVI, ki se prikaže na papirju, ko končam delati in čudim se, kako mi uspeva kljub natrpanim urnikom. No, saj mi ne zmeraj, ampak kadar se lotim, mi uspe in potem se temu smejim iz veselja, ker sem uspela. Čudim se, kako ŽIVAHNE BARVE lahko pozitivno vplivajo na nas in kako vsakemu pomenijo nekaj drugega. 

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam...)?

Ustvarjam PESMI, narišem njihova sporočila, saj me večkrat navdihne že sam verz iz pesmi in si zamislim prizor. Ustvarjam SERIJE SLIK, ki pripovedujejo zgodbo. Večkrat slikam na podlagi pesmi, zato imajo naslovi slik imena po pesmih. Delam STRIPE, saj so zabavni in lahko nam popestrijo vsakdan in ga razbremenijo. Delam ZGODBE in jih prenašam v stripe, saj sta mi interakcija slike in besedila pomembni, ker se dopolnjujeta. Delam, kar me VESELI in veseli me, kar delam. Pravijo, da če uživaš v svojem delu, ne delaš niti en dan v svojem življenju. V svojih delih vidim SEBE, vidim DRUGE, vidim BARVE in VSAKO POTEZO, ki je služila, da je prišlo do končne slike.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam...)? 

Govorim o SEBI, o STVAREH, ki me VESELIJO, o NAČRTIH in PROJEKTIH. Govorim o TEMAH, ki me zanimajo in če me kdo zasuje z vprašanji o temi, ki mi je blizu, se me ne reši zlepa. Govorim o svojih SANJAH, ki jih zvesto zapisujem, saj so sanje spontana odskočna deska za nove zgodbe, ki niso enake nobeni drugi. Razmišljam o svojih SLIKAH, kako jih izpostaviti in predstaviti drugim, kako jih DELITI S SVETOM in razmišljam, če tudi drugi v mojih slikah vidijo tisto, kar vidim jaz in ali je bilo sporočilo preneseno.

S kom ali s čim (s/z...)?

Z OSEBAMI, ki so mi BLIZU, lažje premagujem vsakdan in ga z njimi z veseljem preživim. Pomagajo mi z nasveti in spodbudami in se ne vdajo moji trmoglavosti. Rišem z vsem, kar mi pride pod roko, da dosežem ŽELENI UČINEK na sliki. Rišem s svinčniki, pasteli, Copic markerji in Faber Castell markerji, Faber Castell akvarelnimi barvicami. Učinek na sliki dosežem s kombinacijami orodij, ki jih uporabljam. 


Ilustracija: Erika Gregorič, Arti Reika, 2018


Ilustracija: Erika Gregorič, Warrior 2011, Gloria 2013 in Gloria Llittle girl 2012


Ilustracija: Erika Gregorič, Everything Coffee, 2018



Kontaktni podatki:

Mail: reika86@windowslive.com

FB: Reika Gregoretti

Instagram: reika_gregoretti


Erikine članke v Spletnem času si lahko preberete s klikom na 

Svet fantazijskega romana 


 

Nikolaj Vogel

objavljeno: 12. mar. 2018 03:46 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 25. apr. 2018 10:37 ]

Fotografija: arhiv avtorja





Kdo ali kaj (si ...)?

Sem Nikolaj Vogel, rojen v Ljubljani, hodil sem v osnovno šolo v Mariboru in sem pol Mariborčan in pol Ljubljančan. Od rojstva ne slišim. Leta 1993 sem z zaključnim izpitom opravil srednjo elektrotehniško šolo, smer elektronik-elektrotehnik, na Litostrojski v Ljubljani. Leta 2000 sem diplomiral iz slikarstva na ALU v Ljubljani pod mentorstvom prof. Metke Krašovec in prof. Bojana Gorenca. Po diplomi sem nadaljeval magistrski študij slikarstva pod mentorstvom prof. Bojana Gorenca in prof. Jožefa Muhoviča, leta 2003 sem z zagovorom magistrskega dela zaključil. Imel sem 12 samostojnih razstav. Ilustriral sem znakovno kodo gluhih (kretnje) v treh knjigah. Restavriral sem fresko v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Trenutno sem predsednik MDGL. Ob slikanju namenjam veliko časa svoji družini.

Sem večni iskalec navdiha v naravi in njenega mehanizma ter spreminjanja.

Koga ali česa (se veselim ...)?

Veselim se ukvarjanja s predmeti, ki jih kjerkoli najdem.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)?

Smejim se samemu sebi, svojim napakam.

Čudim se preprostemu zakonu narave in vesolja.

Čudim in smejim se naključjem, ki so se dogajala meni in drugim.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?

Ukvarjanje s svojo gluhoto in z osebnimi izkušnjami me je pripeljalo do raziskovanja naravnega pojava in dogajanja z naravo, do mikro- makro kozmosa in do bistva prostora in časa.

Kakorkoli pristopim k sliki, me vedno vznemirja ČAS v PROSTORU.

Vidim se kot del naravnega procesa, ki je v fazi duhovne zavesti, ki poteka z osnovne ravni na višje ravni prebujanja zavesti in spoznanj.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)?

Veliko razmišljam o abstraktnih stvareh, o silah in zakonitostih narave, o neskončnem raziskovanju po vizualnem svetu.

S kom ali s čim (s/z ...)?

Za delo najraje uporabim oljne in akrilne barve. Z naravo razmišljam in mi daje odgovore. S sproščenostjo in z veseljem sprejemam, kar mi življenje daje; s tem si ustvarim zaupanje vase. V tem smislu teče tudi dobra energija z mojimi najbližjimi, s katerimi živim.



Slika: Nikolaj Vogel - Časovni zapis v pokrajini IV., 2016, 60x75 cm, olje na platnu

Slika: Nikolaj Vogel - Neskončni zasledovani čas, 130x100, 2006, olje na platnu



Kontaktni podatki:

vogel.nikolaj@gmail.com
FB - https://www.facebook.com/vogel.nikolaj?ref=br_rs




PREBERITE ŠE: Razstava slik Nikolaja Vogla v Virtualni galeriji






Alja Furlan

objavljeno: 19. dec. 2017 03:13 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 19. dec. 2017 03:15 ]

Fotografija: arhiv avtorice 





Alja Furlan, pesnica, pisateljica in trenerka učenja


Kdo ali kaj (si ...)?

Kdo? Najboljša vprašalnica, ki me vedno znova opozori, da sem. Ključna sama zase. To je najmočnejša trditev, pa čeprav jo pogosto izrečemo trepetaje šepetaje. Najbolj popoln odgovor na to in vsa druga življenjsko pomembna vprašanja, pa brez sprenevedanja, prosim :-).

Kaj? Knjiga - skrivnostni paket nepredstavljivih vsebin. Preplet avtorja, bralca in kaplja neponovljivega trenutka v vesolju. Še preden razpreš njene platnice, se prične ljubljenje posebne vrste. Nikoli ne veš, kdaj in kako se bo odnos končal in razpletel: za knjigo ni konca do konca, tebe pa čaka mala smrt za vsako besedo, izginotje ob zaključku povedi, poglavja, nate preži med vrsticami in skritimi pomeni. Marsikatero knjigo želiš imeti zase, doma, pod blazino, v torbi. Mogoče zato, ker hočeš v svojem še en zanimiv svet. Potrebuješ si ga izpolniti do zadnjega kotička samo zato, da greš lažje nazaj v svojo praznino, v kateri je vse, kar potrebuješ. V tem vidim smisel.


Koga ali česa (se veselim ...)?

Koga? … Mojega največjega učitelja. Občudujem ga, ker je navdihujoč, resničen, zabaven in dober, neskončno dober. Nekoč mi je prijateljica rekla, da je svojemu sinu v nekem posebnem trenutku rekla: če bi se še enkrat rodila, bi si želela biti podobna tebi. Po srcu mi nenehno šarijo tiste drobne ročice, ki so pred mnogimi izdelale rumen srček z napisom: hvala ti za življenje in ljubezen. Še vedno me žgečkajo raziskujoči prstki, ki hočejo spoznati svet in se izpolniti. Lahkotno odskakljajo čez mojo zaskrbljeno omejenost. Dragocene izkušnje, ki so me spremenile bolj, kot bi me spremenilo karkoli drugega. Zaradi njega je bilo vse bolj drzno in adrenalinsko; šla, raztegnila sem se v smeri in dimenzije, ki bi se jim zaradi lastnega udobja zagotovo izognila. Ampak: prikrajšala bi se za esenco ljubezni.

Česa? … Indije. Nisem je še obiskala, a jo nosim v sebi. V osnovni šoli sem začela s pisanjem romana Izgubljena v Bombayu. Takrat še za Ljubljano nisem vedela, pa sem v svoji domišljiji zašla tako daleč. Žal se je zvezek z napeto zgodbo že zdavnaj izgubil. Ampak Indija ostaja v meni zaradi barv, živžava, začimb, svetišč, dišav, kontrastov, nemogočega in mogočega, ker se rada v njej izgubim in tudi izginem. Česa še? Fig in kakija, kostanja, uhanov, tunik, mirnih počasnih zajtrkov, potepanj, obmorskih mest. Tega mi ni nikoli dovolj.


Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)?

Komu? Tistemu, ki me posluša in poskuša zlesti v mojo kožo, za hip obuti moje čevlje in začutiti mojo vsebino ter se dotakniti mojega vesolja in veselja. Potem pa o njem povedati kaj modrega, srčnega, uporabnega, resničnega. Se postaviti kot moje ogledalo, odmev, odziv, s katerim si lahko dopolnim sestavljanko življenja. Pa seveda Rumiju, kitajskim lirikom, glasbenikom, ki so ustvarili dimenzije, v katerih se doživljamo na čudežne načine. Tem, ki v svetu delujejo iz ljubezni, spoštovanja in poguma ter znajo s tem okužiti še druge.

Čemu? Vsemu, kar me navdihuje in oživlja. Temu bi rada posvetila še več svojega časa, ker vem, da je zdravilno. Čudim se trenutkom, ki prebujajo večnost, negujejo lepoto, častijo dobroto in ohranjajo mir. Seveda: notranjemu miru se vedno znova priporočam v varstvo. Obožujem pa tudi njegovo igrivo različico: ustvarjalni nemir, ki postane zrela hruška na drevesu notranjega miru in že so tu polne košare hrane za dušo in telo.


Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?

Koga? Rada bi od blizu spoznala vse ljudi, ki jih občudujem. Recimo, da bi se z njimi znašla v dvorani, kjer bi se lahko vsak predstavil na svoj način in bi si na koncu toplo rekli: prav zares nas je veselilo. Mislim, da bi nas bilo ogromno. Prišli bi seveda tudi tisti, ki jih že zdavnaj ni več, pa nič zato. Ob tej misli me obide prijeten občutek, da je svet poln čudovitih ljudi in prav zares obstaja skrivnostna povezava med nami.

Kaj? Rada bi obiskala ogromno krajev; od tistih, v katerih so snemali moje najljubše filme (npr. Babette's Feast, Corellijevo mandolino ...), pa številne slavne knjižnice in knjigarne, posebne kotičke, ki so, kdo ve zakaj, kot utrinki padli v moj zorni kot. Najstarejšo picerijo v Napoliju, kmetijo Beatrix Potter, skratka tiste točke sveta, ki premorejo meni ljube zgodbe in se vsak dan navdušeno vpisujejo na moj seznam želja.


O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)?

O kom? Motila sem se, in se najbrž še, le o sebi. Predvsem zato, ker nisem vedela, da se vendar in vendar dobro poznam. Včasih sem se celo želela motiti o sebi; takrat pa, kot nalašč, ni šlo.

O čem? Pisala bi vam o posebnih ljudeh in posebnih dogodkih, kar pravzaprav tudi že počnem. Ker mi pogosto zmanjka časa in energije za vse te čudovite (dolge) zgodbe, najpogosteje napišem pesem in se potolažim: česar ne morem ubesediti, zagotovo obstaja med vrsticami, v pomenljivih pavzah in strnjeno okrog ločil.


S kom ali s čim (s/z ...)?

S kom? S tistimi, ki me ne spreminjajo in s tistimi, ki mi do korenin zatresejo temelje. Z obojimi moram izpolniti določeno poslanstvo. Morda nič posebnega, čeprav je lahko poslanstvo tudi prava pustolovščina. A ker nisem Indiana Jones, mi je v veselje odnesti celo ali debelejšo kožo že iz številnih drobnih dogodivščin. Predvsem pa se iz preizkušenj rada izvijem s hvaležnim in občutljivejšim srcem. Še s kom? Z ljudmi, ki mi dokazujejo, da je življenje kot knjiga in nima konca do konca, ima pa nešteto odprtih zaključkov. Z njim, ki mi brez težav prežene strah in z njim, ob katerem se strahu lahko rešujem sama. Naj pa ostanem sama s seboj; zvesta sebi, sebi najboljša.

S čim? Oh, lahko me kupiš z večnostjo. Z lepo besedo, umetnostjo, glasbo samo zame, dobro hrano, duhovito iskrenostjo, uživanjem v trenutku, sprehodom, s prsti čez obraz, z dobro idejo, zanimivim vprašanjem, s knjigami Anthonyja Capelle in s svojo zgodbo v mojem jeziku.





Ilustracija: Polonca Leban Grmek - naslovnica knjige: Velika knjiga o siru, napisala Alja Furlan

Velika knjiga o siru
- knjiga za otoke -


Kot pravi avtorica Velike knjige o siru, Alja Furlan: "Posebej super za vrtce :-), za velika in mala modrovanja o vrednotah. Polonca Leban Grmek je iz sira naredila čudež za otroške oči in tudi za odrasla srca. Zares čarobno, a predvsem kvalitetno. Otroci se ob pristni, srčni lepoti podob umirijo in raznezijo. Knjiga skupaj s 15 plastificiranimi ilustracijami A3 formata. Tudi za na steno."

Več o knjigi - KLIK ... in še več - KLIK



Kontakt:
galerija.glej@gmail.com
FB - https://www.facebook.com/Velika-knjiga-o-siru-1866932710187881/






Vanja Tajnšek

objavljeno: 27. nov. 2017 00:10 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 27. nov. 2017 04:18 ]

https://sites.google.com/a/inovelmedia.si/i-novel-media/home/portret-umetnika/objave-portret-umetnika/_draft_post-1/IMG_20170810_203708.jpg
Fotografija: arhiv avtorice 





Kdo ali kaj (si ...)? 

Zdravo. Sem Vanja Tajnšek. 

Že od malega drugačna, tipična vodnarka. Plezala sem po drevesih, lovila žabe, trenirala borilne veščine, plesti prenehala, ker enostavno nisem več našla vzorca, ki ga ne bi obvladala … Ljubim paranormalno, raziskujem zamolčana zgodovinska dejstva, postala sem mojster reikija … a v isti sapi izredno rada berem romantične romane, pišem in objavljam pesmi za najmlajše, kuham in pečem, se preganjam s psi, slikam na svilo in platno, rišem … In ker z vsako prodano ali podarjeno sliko odide tudi delček moje duše, sem se odločila za fotografijo, saj le-ta vedno, za vedno ostane moja. 

Da, vse to sem jaz in še mnogo več ☺

Koga ali česa (se veselim ...)?

Veselim se jesenskih juter, ko megla pokrije dolino, ti pa sam v tišini sediš na sončni zaplati nekje na vrhu hriba, s fotoaparatom v roki. In imaš čas le zase. In sploh nočeš več dol. Ever. Hahaha. 

No, veselim se tudi izida svoje druge knjige. Prva zbirka pesmi za najmlajše Zaspančki - zakaj se ti ni treba bati teme, je namenjena vsem tistim, ki se bojijo teme. Knjiga je zbirka pesmi in ugank, napisanih ritmično, poučno, zabavno in nadvse nežno, saj so nežne otroške dušice še kako občutljive na besede. Druga pa je za malce večje otroke. V njej nastopa junakinja LiliLuli, ki je ena taka zvedava, nagajiva frkljica, rdečelasa-čarovniška-skoraj-najstnica, ki si želi kar najhitreje odrasti. A kako se spopasti s šolo, učnimi urami letenja, skrivnostmi čaranja, prvo zaljubljenostjo, skrivnostjo v zlato okovane knjige in tudi s tem, zakaj se ne sme razgrajati po gozdu? Teme teh pesmi so torej bolj najstniške, vendar so le-te pri čarovnicah kljub vsemu malce drugačne. Gre za zbirko pesmi, a so le-te povedne in jedrnate. Napisane so bogato, ritmično in z dobršno mero hudomušnosti. Da, izida te knjige se iskreno veselim. 

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 

Nasmejijo me prigode živali, dobra komedija, zabavna knjiga. Nasmejita me hčeri, ko padeta v debato. Nasmejati me zna moj dragi, in to res cenim. Čudim pa se vedno znova, čeprav sem že kar nekaj časa na svetu, koliko zlobe premore človeški um. In na drugi strani, koliko dobrote. Ljubezen omogoča največje čudeže, a tudi najgrozovitejše reči. 

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?

Vidim nepravičnost v svetu okrog sebe. Nepoštenost. Hinavščino. Vidim pa tudi ljudi, ki se jim lahko le priklonim in sem hvaležna, če si vzamejo čas za besedo z mano, se poveselijo, pa tudi če se le potožijo. Sem sicer zelo individualno bitje in ljudje se me nekako izogibajo, celo bojijo. Če me poiščejo, je to vedno takrat, ko me potrebujejo. Ne zamerim jim tega. Zelo rada pomagam, hkrati pa nisem človek, ki bi se znal ure dolgo pogovarjati po telefonu ali na babjem čveku ob kavici. Pravzaprav ne potrebujem niti, da se mi zahvalijo. Imam izredno majhen krog prijateljev in v bistvu spustim k sebi le redke. Ja, tudi zato nekatere, ki mislijo, da me poznajo, vrže na rit, ko Vanja izda knjigo otroških pesmi, ali pripravi odprtje fotografske razstave. Hahaha

Delam. Da, delam. Pa čeprav sedim na fotelju z nogami na tabureju in opazujem plamen v kaminu. Misli mi namreč iščejo ideje, cilje, oko išče motive. Pa vendar sem čisto »navadna ženska«, ki kuha in lika (mimogrede, sovražim likanje), skrbi za hišo in vrt, za družino, hodim na delo, do nedavnega tudi v šolo, saj sem si na stara leta (☺) umislila še magisterij, čeprav ga nisem potrebovala, a sem se naučila veliko novega in hkrati dobila kakšen siv las. 

Tudi tretja, ali morda že četrta, zbirka otroških pesmi, je napisana – Trije kosi torte in nekaj za vmes. Hecen naslov, a ne? A, se bo še načakala, preden bo izšla. Oh, te reči toliko stanejo, jaz pa delam za dušo, ne za zaslužek. Želim top ilustratorje, top tisk. Potem pa na koncu pride distributer in želi 50 %, pa davki. No, ampak jaz delam naprej. Zaspančki so prevedeni v angleški jezik, verjetno bodo izšli le v e-verziji, ker ni denarja za tisk. Pa, kot sem rekla – LiliLuli je tik pred izidom. Ta je že izšla v e-verziji – in prodaja e-knjig je v Sloveniji »brezvezna«, zato bo tokratna izdaja tiskana. Upam, da boste med kupci, da si pokrijem vsaj stroške. Hahaha … Všeč vam bo. Vsem je.

Oh, čisto preveč sem napisala pri tem vprašanju, ampak kaj morem, če pa se glasi »kaj delam, ustvarjam«. Joj, pa še nič nisem povedala o svoji strasti – fotografiji. Glede na to, da slika pove več kot tisoč besed, ne bom napisala nič, vas pa vabim, da si moje fotografije ogledate na https://500px.com/vanja_tajnsek. Če pa slučajno kje zasledite vabilo na fotografsko razstavo VANJA RAW, le pojdite pogledat. Boste presenečeni.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 

Uf! V moji glavi je tisoče idej. Joj, koliko reči bi še rada naredila, ustvarila s svojimi rokami in umom. Koliko stvari bi se še rada naučila. 

Seveda razmišljam tudi o čisto prizemljenih rečeh. Kaj čaka moje otroke, glede na to, da bo naš svet kmalu padel s tečajev? In, ja, takrat me zvije v trebuhu.

S kom ali s čim (s/z ...)? 

Sama s sabo. Čeprav si počasi dopovedujem, da lahko tudi jaz kdaj koga prosim za pomoč. In ko mi nekdo reče, da mi bo z veseljem pomagal, saj sem, niti slučajno-se-ne-spomnim-več-kdaj, jaz tudi njemu, mi postane toplo pri srcu. 



Povezave in kontakti:

spletna stran: http://zaspancki.si/

FB: https://www.facebook.com/profile.php?id=100013820714119

Fotografije objavljam na: https://500px.com/vanja_tajnsekhttp://www.df-svit.si/portfolio/vanja-tajnsek/

Instagram: https://www.instagram.com/tajnsek/

e-naslov: vanja_tajnsek@yahoo.comvanja.tajnsek@gmail.com



Primerna knjiga za decembrska darila:


Še sveže tiskano knjigo, ki razveseljuje malčke in jih popelje v svet dogodivščin zabavnih in nagajivih junakov, lahko naročite preko:


FB: Brihtna kura - samozaložba Vanja Tajnšek


ali


spletne strani: Zaspančki



Iz zbirke pesmi LiliLuli - poezija: Vanja Tanjšek, ilustracija: Nina Sever



Krkuča Kunekšon

objavljeno: 11. sep. 2017 00:06 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 11. sep. 2017 00:10 ]

https://www.facebook.com/profile.php?id=100010885535126&fref=ts
Fotografija: Jernej Lisjak 




Kdo ali kaj (si ...)? 
Mi smo Krkuča Kunekšon, rap trio treh, siz Krkuč, kur je vre u samen imene grupe.

Koga ali česa (se veselim ...)?
Ustvarjanja nuveh kumadu, spuznavanja nuveh lidi, bet u dobre družbe skratka usa kar ja pozitivno :)

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Sa čudmo, da sa lude na zavedajo trenutna situacija u svete, čudan sa nan zdi folk ki žive vać u širnen splete kur u realnen svete, čudno sa nan zdi da ni vać putreba pu človeškeh odnoseh, tašneh z oči u oči.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Kar nismo trezne vidmo marsikaj :-D šalo na stran, vidmo puno stvari, ki jih ja treba farmat (stavet) na mesto.
Doste našeh besedil diškore (guvuri) prau u ten.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Sanjamo u ten, da sa an dan usi lude zavedajo situacija u katere smo ta mument, ki samo taku bo lahko kaj gambjalo; da bejo usi na ten svete lahko žiule u mere, ljubezne eno da na be manjkalo nijenme neč (anka ku be treba kepet kašno škatlo španjuletu manj) :)

S kom ali s čim (s/z ...)? 
Z useme, ki smo saj eno šparamo, da sa nan jih pu pote pridruže ša vać.





Povezave:





1-10 of 38