MENU‎ > ‎Portret‎ > ‎

Objave-Portret umetnika

Manca Končnik - Manccart

objavljeno: 14. jun. 2018 01:34 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 14. jun. 2018 01:48 ]

Fotografija: fortystuff, Kamnik, maj 2017


Kdo ali kaj (si ...)? 
Sem Manca Končnik, ustvarjam pod umetniškim imenom Manccart. Moja strast do ustvarjanja me spremlja, odkar vem zase. Z leti sem zaplavala v bolj profesionalne vode, tako se je moja pot razvila v ustvarjanje abstraktov, najrazličnejših barv, stilov, oblik in dimenzij. Ob pogledu nanje vas odnese v drugo dimenzionalne sfere. Slike rada naredim tudi personalizirane za prostor, kar pomeni, da stil, barve, velikosti itd. prilagajam na določen prostor! 

Koga ali česa (se veselim ...)? 
Veselim se vsakega trenutka, ki ga živim, in vsake minute, v kateri ustvarjam nore kreacije, ki razveseljujejo ljudi in razsvetljujejo prostore.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Smejim in navdušujem se nad super družino in prijatelji, ki me obkrožajo in me spodbujajo pri kreativi in ustvarjanju. Seveda tudi od njih črpam navdih. Hvaležna sem za podporo in kritike, zaradi katerih sem lahko samo še boljša. 


Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Sama vidim izvenzemeljske sfere, ki jih v slikah tudi upodabljam. Delam z najrazličnejšimi materiali, barvami, spreji in pripomočki, s katerimi nastajajo najbolj nore kreacije v katere in potopiš in odklopiš od “realnega” sveta.


O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Rada bi delila svoje znanje in talent med večjo maso ljudi, ker vem, da pripomorejo tudi k osebnemu razvoju ... Zato sanjam o razstavah po svetovnih prestolnicah. In vem, da mi bo nekoč tudi uspelo :)

S kom ali s čim (s/z ...)? 
S čopiči, barvami, spreji, blagom, usnjem, ogledali, lesom, kitom, peskom ... mej pri ustvarjanju ni. Meje so samo v glavah ljudi. Odstranimo jih najprej pri sebi, tako bomo še okolico motivirali k drugačnemu pogledu ;)



Kontakti:
instagram: @mancca


Fotografija: arhiv Manccart





























Erika Gregorič

objavljeno: 25. apr. 2018 23:27 avtor: Spletni čas - Inovelmedia

Fotografija: arhiv avtorice 




Kdo ali kaj (si ...)? 

Sem Erika Gregorič, pod umetniškim imenom me poznajo kot Reika Gregoretti, mlada izolska ilustratorka in pisateljica. Rišem predvsem motive po navdihu iz japonskega manga (strip) in anime (strip) stila. Magistrirala sem na oddelku za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Sem umetnica, ki najraje pusti svojim ilustracijam, da me opisujejo, ampak ker se trenutno opisujem sama, lahko povem, da sem NASMEJANA in vedno želim, da se nasmeh nariše na obrazih drugih, ko zagledajo mojo risbo. Sem VESELA in to veselje vselej želim prenesti na ostale preko ilustracij, stripov, dejanj, svojih napisanih zgodb in poezij. Sem POZITVNA in ta svetla plat se odraža tudi na ilustracijah in stripih. Vse to in še več želim prenesti v svoje izdelke, saj so ti tisti, ki me predstavljajo, ko me ni poleg in govorijo namesto mene. Sem USTVARJALNA in zmeraj POLNA IDEJ, za katere komaj čakam, da jih lahko spravim na papir. Sem ZAVZETA in TRUDIM SE v vsem, kar počnem, saj vse kar počnemo, je odraz nas samih in našega odnosa do dela.

Koga ali česa (se veselim, ...)?

Veselim se kamna na dvorišču …, ko bo velik, bo hiša. S tem hočem povedati, da se veselim že malenkosti, saj vem, da te lahko prerasejo v veliko več. Tako se npr. veselim SONČNIH in POZITIVNIH dni, posedanja na balkonu in miru, saj se tako lažje ustvarja. Veselim se POMLADNE in JESENSKE SVETLOBE, saj mi nudita navdih in sproščenost, da lahko ustvarjam. Veselim se, ko mi uspe spraviti na papir, kar si ZAMISLIM in razveselijo me ŽIVAHNE POLNE BARVE, ki se pri tem ustvarijo. Veselim se PRIHODA DOMOV, saj se takrat dan začne. Veselim se POEZIJE, ki jo napišem, saj z njo pomirjam sebe, ko jo berem. Veselim se DELITI S SVETOM tisto kar veseli mene. Veseli me, ko izvem nekaj NOVEGA, povezanega z mojimi hobiji, saj vem, da mi bo pri njem pomagalo.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim...)?

Smejim se svojim PRIGODAM, NORIM IDEJAM, saj vem, da mi še nekaj časa ne bodo dale miru in bodo hotele takoj na papir. Smejim se ORODJU, ki ga uporabljam pri risanju, saj me spravi v dobro voljo. Čudim se POZITIVI, ki se prikaže na papirju, ko končam delati in čudim se, kako mi uspeva kljub natrpanim urnikom. No, saj mi ne zmeraj, ampak kadar se lotim, mi uspe in potem se temu smejim iz veselja, ker sem uspela. Čudim se, kako ŽIVAHNE BARVE lahko pozitivno vplivajo na nas in kako vsakemu pomenijo nekaj drugega. 

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam...)?

Ustvarjam PESMI, narišem njihova sporočila, saj me večkrat navdihne že sam verz iz pesmi in si zamislim prizor. Ustvarjam SERIJE SLIK, ki pripovedujejo zgodbo. Večkrat slikam na podlagi pesmi, zato imajo naslovi slik imena po pesmih. Delam STRIPE, saj so zabavni in lahko nam popestrijo vsakdan in ga razbremenijo. Delam ZGODBE in jih prenašam v stripe, saj sta mi interakcija slike in besedila pomembni, ker se dopolnjujeta. Delam, kar me VESELI in veseli me, kar delam. Pravijo, da če uživaš v svojem delu, ne delaš niti en dan v svojem življenju. V svojih delih vidim SEBE, vidim DRUGE, vidim BARVE in VSAKO POTEZO, ki je služila, da je prišlo do končne slike.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam...)? 

Govorim o SEBI, o STVAREH, ki me VESELIJO, o NAČRTIH in PROJEKTIH. Govorim o TEMAH, ki me zanimajo in če me kdo zasuje z vprašanji o temi, ki mi je blizu, se me ne reši zlepa. Govorim o svojih SANJAH, ki jih zvesto zapisujem, saj so sanje spontana odskočna deska za nove zgodbe, ki niso enake nobeni drugi. Razmišljam o svojih SLIKAH, kako jih izpostaviti in predstaviti drugim, kako jih DELITI S SVETOM in razmišljam, če tudi drugi v mojih slikah vidijo tisto, kar vidim jaz in ali je bilo sporočilo preneseno.

S kom ali s čim (s/z...)?

Z OSEBAMI, ki so mi BLIZU, lažje premagujem vsakdan in ga z njimi z veseljem preživim. Pomagajo mi z nasveti in spodbudami in se ne vdajo moji trmoglavosti. Rišem z vsem, kar mi pride pod roko, da dosežem ŽELENI UČINEK na sliki. Rišem s svinčniki, pasteli, Copic markerji in Faber Castell markerji, Faber Castell akvarelnimi barvicami. Učinek na sliki dosežem s kombinacijami orodij, ki jih uporabljam. 


Ilustracija: Erika Gregorič, Arti Reika, 2018


Ilustracija: Erika Gregorič, Warrior 2011, Gloria 2013 in Gloria Llittle girl 2012


Ilustracija: Erika Gregorič, Everything Coffee, 2018


Kontaktni podatki:

Mail: reika86@windowslive.com

FB: Reika Gregoretti

Instagram: reika_gregoretti




 

Nikolaj Vogel

objavljeno: 12. mar. 2018 03:46 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 25. apr. 2018 10:37 ]

Fotografija: arhiv avtorja





Kdo ali kaj (si ...)?

Sem Nikolaj Vogel, rojen v Ljubljani, hodil sem v osnovno šolo v Mariboru in sem pol Mariborčan in pol Ljubljančan. Od rojstva ne slišim. Leta 1993 sem z zaključnim izpitom opravil srednjo elektrotehniško šolo, smer elektronik-elektrotehnik, na Litostrojski v Ljubljani. Leta 2000 sem diplomiral iz slikarstva na ALU v Ljubljani pod mentorstvom prof. Metke Krašovec in prof. Bojana Gorenca. Po diplomi sem nadaljeval magistrski študij slikarstva pod mentorstvom prof. Bojana Gorenca in prof. Jožefa Muhoviča, leta 2003 sem z zagovorom magistrskega dela zaključil. Imel sem 12 samostojnih razstav. Ilustriral sem znakovno kodo gluhih (kretnje) v treh knjigah. Restavriral sem fresko v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Trenutno sem predsednik MDGL. Ob slikanju namenjam veliko časa svoji družini.

Sem večni iskalec navdiha v naravi in njenega mehanizma ter spreminjanja.

Koga ali česa (se veselim ...)?

Veselim se ukvarjanja s predmeti, ki jih kjerkoli najdem.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)?

Smejim se samemu sebi, svojim napakam.

Čudim se preprostemu zakonu narave in vesolja.

Čudim in smejim se naključjem, ki so se dogajala meni in drugim.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?

Ukvarjanje s svojo gluhoto in z osebnimi izkušnjami me je pripeljalo do raziskovanja naravnega pojava in dogajanja z naravo, do mikro- makro kozmosa in do bistva prostora in časa.

Kakorkoli pristopim k sliki, me vedno vznemirja ČAS v PROSTORU.

Vidim se kot del naravnega procesa, ki je v fazi duhovne zavesti, ki poteka z osnovne ravni na višje ravni prebujanja zavesti in spoznanj.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)?

Veliko razmišljam o abstraktnih stvareh, o silah in zakonitostih narave, o neskončnem raziskovanju po vizualnem svetu.

S kom ali s čim (s/z ...)?

Za delo najraje uporabim oljne in akrilne barve. Z naravo razmišljam in mi daje odgovore. S sproščenostjo in z veseljem sprejemam, kar mi življenje daje; s tem si ustvarim zaupanje vase. V tem smislu teče tudi dobra energija z mojimi najbližjimi, s katerimi živim.



Slika: Nikolaj Vogel - Časovni zapis v pokrajini IV., 2016, 60x75 cm, olje na platnu

Slika: Nikolaj Vogel - Neskončni zasledovani čas, 130x100, 2006, olje na platnu



Kontaktni podatki:

vogel.nikolaj@gmail.com
FB - https://www.facebook.com/vogel.nikolaj?ref=br_rs




PREBERITE ŠE: Razstava slik Nikolaja Vogla v Virtualni galeriji






Alja Furlan

objavljeno: 19. dec. 2017 03:13 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 19. dec. 2017 03:15 ]

Fotografija: arhiv avtorice 





Alja Furlan, pesnica, pisateljica in trenerka učenja


Kdo ali kaj (si ...)?

Kdo? Najboljša vprašalnica, ki me vedno znova opozori, da sem. Ključna sama zase. To je najmočnejša trditev, pa čeprav jo pogosto izrečemo trepetaje šepetaje. Najbolj popoln odgovor na to in vsa druga življenjsko pomembna vprašanja, pa brez sprenevedanja, prosim :-).

Kaj? Knjiga - skrivnostni paket nepredstavljivih vsebin. Preplet avtorja, bralca in kaplja neponovljivega trenutka v vesolju. Še preden razpreš njene platnice, se prične ljubljenje posebne vrste. Nikoli ne veš, kdaj in kako se bo odnos končal in razpletel: za knjigo ni konca do konca, tebe pa čaka mala smrt za vsako besedo, izginotje ob zaključku povedi, poglavja, nate preži med vrsticami in skritimi pomeni. Marsikatero knjigo želiš imeti zase, doma, pod blazino, v torbi. Mogoče zato, ker hočeš v svojem še en zanimiv svet. Potrebuješ si ga izpolniti do zadnjega kotička samo zato, da greš lažje nazaj v svojo praznino, v kateri je vse, kar potrebuješ. V tem vidim smisel.


Koga ali česa (se veselim ...)?

Koga? … Mojega največjega učitelja. Občudujem ga, ker je navdihujoč, resničen, zabaven in dober, neskončno dober. Nekoč mi je prijateljica rekla, da je svojemu sinu v nekem posebnem trenutku rekla: če bi se še enkrat rodila, bi si želela biti podobna tebi. Po srcu mi nenehno šarijo tiste drobne ročice, ki so pred mnogimi izdelale rumen srček z napisom: hvala ti za življenje in ljubezen. Še vedno me žgečkajo raziskujoči prstki, ki hočejo spoznati svet in se izpolniti. Lahkotno odskakljajo čez mojo zaskrbljeno omejenost. Dragocene izkušnje, ki so me spremenile bolj, kot bi me spremenilo karkoli drugega. Zaradi njega je bilo vse bolj drzno in adrenalinsko; šla, raztegnila sem se v smeri in dimenzije, ki bi se jim zaradi lastnega udobja zagotovo izognila. Ampak: prikrajšala bi se za esenco ljubezni.

Česa? … Indije. Nisem je še obiskala, a jo nosim v sebi. V osnovni šoli sem začela s pisanjem romana Izgubljena v Bombayu. Takrat še za Ljubljano nisem vedela, pa sem v svoji domišljiji zašla tako daleč. Žal se je zvezek z napeto zgodbo že zdavnaj izgubil. Ampak Indija ostaja v meni zaradi barv, živžava, začimb, svetišč, dišav, kontrastov, nemogočega in mogočega, ker se rada v njej izgubim in tudi izginem. Česa še? Fig in kakija, kostanja, uhanov, tunik, mirnih počasnih zajtrkov, potepanj, obmorskih mest. Tega mi ni nikoli dovolj.


Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)?

Komu? Tistemu, ki me posluša in poskuša zlesti v mojo kožo, za hip obuti moje čevlje in začutiti mojo vsebino ter se dotakniti mojega vesolja in veselja. Potem pa o njem povedati kaj modrega, srčnega, uporabnega, resničnega. Se postaviti kot moje ogledalo, odmev, odziv, s katerim si lahko dopolnim sestavljanko življenja. Pa seveda Rumiju, kitajskim lirikom, glasbenikom, ki so ustvarili dimenzije, v katerih se doživljamo na čudežne načine. Tem, ki v svetu delujejo iz ljubezni, spoštovanja in poguma ter znajo s tem okužiti še druge.

Čemu? Vsemu, kar me navdihuje in oživlja. Temu bi rada posvetila še več svojega časa, ker vem, da je zdravilno. Čudim se trenutkom, ki prebujajo večnost, negujejo lepoto, častijo dobroto in ohranjajo mir. Seveda: notranjemu miru se vedno znova priporočam v varstvo. Obožujem pa tudi njegovo igrivo različico: ustvarjalni nemir, ki postane zrela hruška na drevesu notranjega miru in že so tu polne košare hrane za dušo in telo.


Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?

Koga? Rada bi od blizu spoznala vse ljudi, ki jih občudujem. Recimo, da bi se z njimi znašla v dvorani, kjer bi se lahko vsak predstavil na svoj način in bi si na koncu toplo rekli: prav zares nas je veselilo. Mislim, da bi nas bilo ogromno. Prišli bi seveda tudi tisti, ki jih že zdavnaj ni več, pa nič zato. Ob tej misli me obide prijeten občutek, da je svet poln čudovitih ljudi in prav zares obstaja skrivnostna povezava med nami.

Kaj? Rada bi obiskala ogromno krajev; od tistih, v katerih so snemali moje najljubše filme (npr. Babette's Feast, Corellijevo mandolino ...), pa številne slavne knjižnice in knjigarne, posebne kotičke, ki so, kdo ve zakaj, kot utrinki padli v moj zorni kot. Najstarejšo picerijo v Napoliju, kmetijo Beatrix Potter, skratka tiste točke sveta, ki premorejo meni ljube zgodbe in se vsak dan navdušeno vpisujejo na moj seznam želja.


O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)?

O kom? Motila sem se, in se najbrž še, le o sebi. Predvsem zato, ker nisem vedela, da se vendar in vendar dobro poznam. Včasih sem se celo želela motiti o sebi; takrat pa, kot nalašč, ni šlo.

O čem? Pisala bi vam o posebnih ljudeh in posebnih dogodkih, kar pravzaprav tudi že počnem. Ker mi pogosto zmanjka časa in energije za vse te čudovite (dolge) zgodbe, najpogosteje napišem pesem in se potolažim: česar ne morem ubesediti, zagotovo obstaja med vrsticami, v pomenljivih pavzah in strnjeno okrog ločil.


S kom ali s čim (s/z ...)?

S kom? S tistimi, ki me ne spreminjajo in s tistimi, ki mi do korenin zatresejo temelje. Z obojimi moram izpolniti določeno poslanstvo. Morda nič posebnega, čeprav je lahko poslanstvo tudi prava pustolovščina. A ker nisem Indiana Jones, mi je v veselje odnesti celo ali debelejšo kožo že iz številnih drobnih dogodivščin. Predvsem pa se iz preizkušenj rada izvijem s hvaležnim in občutljivejšim srcem. Še s kom? Z ljudmi, ki mi dokazujejo, da je življenje kot knjiga in nima konca do konca, ima pa nešteto odprtih zaključkov. Z njim, ki mi brez težav prežene strah in z njim, ob katerem se strahu lahko rešujem sama. Naj pa ostanem sama s seboj; zvesta sebi, sebi najboljša.

S čim? Oh, lahko me kupiš z večnostjo. Z lepo besedo, umetnostjo, glasbo samo zame, dobro hrano, duhovito iskrenostjo, uživanjem v trenutku, sprehodom, s prsti čez obraz, z dobro idejo, zanimivim vprašanjem, s knjigami Anthonyja Capelle in s svojo zgodbo v mojem jeziku.





Ilustracija: Polonca Leban Grmek - naslovnica knjige: Velika knjiga o siru, napisala Alja Furlan

Velika knjiga o siru
- knjiga za otoke -


Kot pravi avtorica Velike knjige o siru, Alja Furlan: "Posebej super za vrtce :-), za velika in mala modrovanja o vrednotah. Polonca Leban Grmek je iz sira naredila čudež za otroške oči in tudi za odrasla srca. Zares čarobno, a predvsem kvalitetno. Otroci se ob pristni, srčni lepoti podob umirijo in raznezijo. Knjiga skupaj s 15 plastificiranimi ilustracijami A3 formata. Tudi za na steno."

Več o knjigi - KLIK ... in še več - KLIK



Kontakt:
galerija.glej@gmail.com
FB - https://www.facebook.com/Velika-knjiga-o-siru-1866932710187881/






Vanja Tajnšek

objavljeno: 27. nov. 2017 00:10 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 27. nov. 2017 04:18 ]

https://sites.google.com/a/inovelmedia.si/i-novel-media/home/portret-umetnika/objave-portret-umetnika/_draft_post-1/IMG_20170810_203708.jpg
Fotografija: arhiv avtorice 





Kdo ali kaj (si ...)? 

Zdravo. Sem Vanja Tajnšek. 

Že od malega drugačna, tipična vodnarka. Plezala sem po drevesih, lovila žabe, trenirala borilne veščine, plesti prenehala, ker enostavno nisem več našla vzorca, ki ga ne bi obvladala … Ljubim paranormalno, raziskujem zamolčana zgodovinska dejstva, postala sem mojster reikija … a v isti sapi izredno rada berem romantične romane, pišem in objavljam pesmi za najmlajše, kuham in pečem, se preganjam s psi, slikam na svilo in platno, rišem … In ker z vsako prodano ali podarjeno sliko odide tudi delček moje duše, sem se odločila za fotografijo, saj le-ta vedno, za vedno ostane moja. 

Da, vse to sem jaz in še mnogo več ☺

Koga ali česa (se veselim ...)?

Veselim se jesenskih juter, ko megla pokrije dolino, ti pa sam v tišini sediš na sončni zaplati nekje na vrhu hriba, s fotoaparatom v roki. In imaš čas le zase. In sploh nočeš več dol. Ever. Hahaha. 

No, veselim se tudi izida svoje druge knjige. Prva zbirka pesmi za najmlajše Zaspančki - zakaj se ti ni treba bati teme, je namenjena vsem tistim, ki se bojijo teme. Knjiga je zbirka pesmi in ugank, napisanih ritmično, poučno, zabavno in nadvse nežno, saj so nežne otroške dušice še kako občutljive na besede. Druga pa je za malce večje otroke. V njej nastopa junakinja LiliLuli, ki je ena taka zvedava, nagajiva frkljica, rdečelasa-čarovniška-skoraj-najstnica, ki si želi kar najhitreje odrasti. A kako se spopasti s šolo, učnimi urami letenja, skrivnostmi čaranja, prvo zaljubljenostjo, skrivnostjo v zlato okovane knjige in tudi s tem, zakaj se ne sme razgrajati po gozdu? Teme teh pesmi so torej bolj najstniške, vendar so le-te pri čarovnicah kljub vsemu malce drugačne. Gre za zbirko pesmi, a so le-te povedne in jedrnate. Napisane so bogato, ritmično in z dobršno mero hudomušnosti. Da, izida te knjige se iskreno veselim. 

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 

Nasmejijo me prigode živali, dobra komedija, zabavna knjiga. Nasmejita me hčeri, ko padeta v debato. Nasmejati me zna moj dragi, in to res cenim. Čudim pa se vedno znova, čeprav sem že kar nekaj časa na svetu, koliko zlobe premore človeški um. In na drugi strani, koliko dobrote. Ljubezen omogoča največje čudeže, a tudi najgrozovitejše reči. 

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?

Vidim nepravičnost v svetu okrog sebe. Nepoštenost. Hinavščino. Vidim pa tudi ljudi, ki se jim lahko le priklonim in sem hvaležna, če si vzamejo čas za besedo z mano, se poveselijo, pa tudi če se le potožijo. Sem sicer zelo individualno bitje in ljudje se me nekako izogibajo, celo bojijo. Če me poiščejo, je to vedno takrat, ko me potrebujejo. Ne zamerim jim tega. Zelo rada pomagam, hkrati pa nisem človek, ki bi se znal ure dolgo pogovarjati po telefonu ali na babjem čveku ob kavici. Pravzaprav ne potrebujem niti, da se mi zahvalijo. Imam izredno majhen krog prijateljev in v bistvu spustim k sebi le redke. Ja, tudi zato nekatere, ki mislijo, da me poznajo, vrže na rit, ko Vanja izda knjigo otroških pesmi, ali pripravi odprtje fotografske razstave. Hahaha

Delam. Da, delam. Pa čeprav sedim na fotelju z nogami na tabureju in opazujem plamen v kaminu. Misli mi namreč iščejo ideje, cilje, oko išče motive. Pa vendar sem čisto »navadna ženska«, ki kuha in lika (mimogrede, sovražim likanje), skrbi za hišo in vrt, za družino, hodim na delo, do nedavnega tudi v šolo, saj sem si na stara leta (☺) umislila še magisterij, čeprav ga nisem potrebovala, a sem se naučila veliko novega in hkrati dobila kakšen siv las. 

Tudi tretja, ali morda že četrta, zbirka otroških pesmi, je napisana – Trije kosi torte in nekaj za vmes. Hecen naslov, a ne? A, se bo še načakala, preden bo izšla. Oh, te reči toliko stanejo, jaz pa delam za dušo, ne za zaslužek. Želim top ilustratorje, top tisk. Potem pa na koncu pride distributer in želi 50 %, pa davki. No, ampak jaz delam naprej. Zaspančki so prevedeni v angleški jezik, verjetno bodo izšli le v e-verziji, ker ni denarja za tisk. Pa, kot sem rekla – LiliLuli je tik pred izidom. Ta je že izšla v e-verziji – in prodaja e-knjig je v Sloveniji »brezvezna«, zato bo tokratna izdaja tiskana. Upam, da boste med kupci, da si pokrijem vsaj stroške. Hahaha … Všeč vam bo. Vsem je.

Oh, čisto preveč sem napisala pri tem vprašanju, ampak kaj morem, če pa se glasi »kaj delam, ustvarjam«. Joj, pa še nič nisem povedala o svoji strasti – fotografiji. Glede na to, da slika pove več kot tisoč besed, ne bom napisala nič, vas pa vabim, da si moje fotografije ogledate na https://500px.com/vanja_tajnsek. Če pa slučajno kje zasledite vabilo na fotografsko razstavo VANJA RAW, le pojdite pogledat. Boste presenečeni.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 

Uf! V moji glavi je tisoče idej. Joj, koliko reči bi še rada naredila, ustvarila s svojimi rokami in umom. Koliko stvari bi se še rada naučila. 

Seveda razmišljam tudi o čisto prizemljenih rečeh. Kaj čaka moje otroke, glede na to, da bo naš svet kmalu padel s tečajev? In, ja, takrat me zvije v trebuhu.

S kom ali s čim (s/z ...)? 

Sama s sabo. Čeprav si počasi dopovedujem, da lahko tudi jaz kdaj koga prosim za pomoč. In ko mi nekdo reče, da mi bo z veseljem pomagal, saj sem, niti slučajno-se-ne-spomnim-več-kdaj, jaz tudi njemu, mi postane toplo pri srcu. 



Povezave in kontakti:

spletna stran: http://zaspancki.si/

FB: https://www.facebook.com/profile.php?id=100013820714119

Fotografije objavljam na: https://500px.com/vanja_tajnsekhttp://www.df-svit.si/portfolio/vanja-tajnsek/

Instagram: https://www.instagram.com/tajnsek/

e-naslov: vanja_tajnsek@yahoo.comvanja.tajnsek@gmail.com



Primerna knjiga za decembrska darila:


Še sveže tiskano knjigo, ki razveseljuje malčke in jih popelje v svet dogodivščin zabavnih in nagajivih junakov, lahko naročite preko:


FB: Brihtna kura - samozaložba Vanja Tajnšek


ali


spletne strani: Zaspančki



Iz zbirke pesmi LiliLuli - poezija: Vanja Tanjšek, ilustracija: Nina Sever



Krkuča Kunekšon

objavljeno: 11. sep. 2017 00:06 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 11. sep. 2017 00:10 ]

https://www.facebook.com/profile.php?id=100010885535126&fref=ts
Fotografija: Jernej Lisjak 




Kdo ali kaj (si ...)? 
Mi smo Krkuča Kunekšon, rap trio treh, siz Krkuč, kur je vre u samen imene grupe.

Koga ali česa (se veselim ...)?
Ustvarjanja nuveh kumadu, spuznavanja nuveh lidi, bet u dobre družbe skratka usa kar ja pozitivno :)

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Sa čudmo, da sa lude na zavedajo trenutna situacija u svete, čudan sa nan zdi folk ki žive vać u širnen splete kur u realnen svete, čudno sa nan zdi da ni vać putreba pu človeškeh odnoseh, tašneh z oči u oči.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Kar nismo trezne vidmo marsikaj :-D šalo na stran, vidmo puno stvari, ki jih ja treba farmat (stavet) na mesto.
Doste našeh besedil diškore (guvuri) prau u ten.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Sanjamo u ten, da sa an dan usi lude zavedajo situacija u katere smo ta mument, ki samo taku bo lahko kaj gambjalo; da bejo usi na ten svete lahko žiule u mere, ljubezne eno da na be manjkalo nijenme neč (anka ku be treba kepet kašno škatlo španjuletu manj) :)

S kom ali s čim (s/z ...)? 
Z useme, ki smo saj eno šparamo, da sa nan jih pu pote pridruže ša vać.





Povezave:





Ambrož kreacije

objavljeno: 26. jun. 2017 01:21 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 7. sep. 2017 10:00 ]

https://www.facebook.com/Ambroz.kreacije/?fref=ts
Fotografija: Katarina Ambrož 




Kdo ali kaj (si ...)? 
Sem Jože Ambrož, iz okolice Šmartnega pri Litiji. Odkar pomnim, sem ljubitelj umetnosti. Ko sem bil še otrok, sem občudoval slike, ki so jih naslikali drugi in si zaželel, da bi se tudi jaz lahko izražal s slikarstvom. Ob podpori učitelja likovne vzgoje, odličnega mentorja, kiparja Zlata Rudolfa, sem se začel preizkušati v slikarstvu, kar je postalo moje največje veselje. Ob slikanju sem namreč čutil neko notranjo izpolnitev, ki je drugje nisem našel. 

Žal me je, življenjska pot, nato vodila daleč od slikarstva, zaradi česar sem, globoko v sebi, vedno čutil neko grenkobo, Sem se pa zdaj, po velikih življenjskih ovinkih, spet vrnil k umetnosti. Zdi se mi, kot da bi se, v duhovnem smislu, vrnil domov.

Preko poklica mizarja, za katerega sem se izobrazil po neuspelem poskusu na oblikovni šoli, sem vstopil v čudoviti svet lesa in zdaj izdelujem lesene kreacije, ki me prav tako, kot nekoč likovna umetnost, izpolnjujejo in dajejo mojemu življenju nek poseben žar. 

Včasih pa še vedno primem za čopič in, tako imenovane LESENE POKRAJINE, upodobim tudi na platno.

Sem torej Jože Ambrož, ki hrepeni po umetnosti.

Koga ali česa (se veselim ...)? 
Veselim se narave, predvsem se veselim lesa. Veselim se odkrivanja vedno novih in novih, neverjetnih oblik, vzorcev, struktur, barv …, ki jih najdem pri obdelavi lesa. In seveda, veselim se končnega izdelka, ki mu, med procesom oblikovanja, dobesedno podarim svoje srce.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Čudim se naravi sami. Ne le drevesom, pač pa vsemu Stvarstvu in njegovemu Kreatorju. Pa tudi umetnosti in velikim talentom, ki se kažejo v umetniških delih.

Žal se moram, nemalo kdaj, čuditi tudi ne tako prijetnim stvarem, ki mi velikokrat prekrižajo pot in me ranijo, a jih, spet s pomočjo mojega dela, premagujem. Umetnost je namreč, za tistega, ki mu je to dano, neke vrste tolažba, opora, izpolnitev … morda celo terapija.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Lahko bi rekel, da vidim svet v njegovi notranjosti. Bolje rečeno, zelo intenzivno ga zaznavam in čutim. To so občutja, ki se jih ne da opisati z besedami, zato, ta notranji svet, izražam skozi umetnost. Imam srečo, da ustvarjam z lesom, ki je, vsaj zame, nekaj najlepšega. 

Ko pogledam v njegovo notranjost, se mi nemalo kdaj zazdi, da v njem vidim svojo notranjost. Les namreč kaže življenje drevesa, vsa leta njegove rasti, vse njegove boje, bolezni, stiske, pomanjkanja … in obilja. In z lahkoto se poistovetim z njim. Taki trenutki so zame nekaj skrivnostnega in vznemirljivega Svetega!

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Moje delo je take vrste, da o njem razmišljam ves čas, saj vsi izdelki najprej nastanejo v mojem srcu, nato pa vključim še razum in načrtujem, kako bi izdelek, ki "čaka v srcu", spravil v realnost. To je proces, ki se nikoli ne konča. Zato se, v mojem govorjenju, razmišljanju… in končno, tudi v mojih sanjah, nenehno pojavljajo stvari, ki jih še želim ustvariti.

S kom ali s čim (s/z ...)? 
Z lepim kosom lesa – kamorkoli ... do končne kreacije!

https://www.facebook.com/Ambroz.kreacije/?fref=ts
Fotografija: Katarina Ambrož, Jožetov portret



Jože ustvarja pod imenom: AMBROŽ KREACIJE
e-naslov: ljubim.les@gmail.com
telefon 040 694 709
FB: https://www.facebook.com/Ambroz.kreacije/?fref=ts



https://www.facebook.com/Ambroz.kreacije/?fref=ts
Slike: Jože Ambrož, Lesena pokrajina - olje na platnu
Fotografija: Katarina Ambrož




Denis Polanc

objavljeno: 17. maj 2017 05:16 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 17. maj 2017 05:19 ]

https://www.facebook.com/denis.p.art.slo/?fref=ts



Kdo ali kaj (si ...)? 
Ime mi je Denis Polanc. Rojen sem 1980-tega leta. V likovnem smislu sem predvsem ilustrator. Rišem in slikam že, odkar pomnim. Veliko hodim po naravi. Z različno telovadbo, jogo in z raziskovanjem osnovnih / temeljnih stvari razvijam svoje psiho-fizične lastnosti. Trudim se živeti na vrhuncu svojih naravnih sposobnosti. 

Koga ali česa (se veselim ...)? 
Veselim se življenja nasploh in vseh prihajajočih projektov (pa čeprav na začetku vsakega projekta čutim pritisk). Veselim se učenja in svojega lastnega napredovanja. 

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Smejim se živalim in človeku … Čudim se elementom (ognju, vodi, zemlji, zraku) in neskončnim možnostim, ki jih ponuja življenje!

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Ko slikam, sem vedno v podobnem stanju. Najprej nemiren in nestrpen, potem pa se začne moje navdušenje stopnjevati. Ko je slika končana, se počutim, kot da sem nagrajen. Če gre kaj narobe, je moje razočaranje zelo veliko (kar se na srečo dogaja vse bolj poredko). Sam proces ustvarjanja je zame zelo velika stvar in me prevzame 100 % v celoti. Postopek risanja in slikanja je zame raziskovanje in hkrati učenje. Šele v zadnjem letu sem ugotovil, da sem se učiti šele začel. Tudi ko ne ustvarjam, sem z mislimi velikokrat pri linijah in barvah. Moj namen je ustvariti čim bolj uravnoteženo linijsko in barvno kompozicijo. Rišem / Slikam različne motive (figure, karikature, ilustracije, krajine ...). V prihodnosti imam namen izdelati strip / ilustrirano knjigo, za katerega se že pripravljam. Rad imam umetnost vseh obdobij, najraje pa imam moderno umetnost. Nekateri moji vzorniki so: ... Francois Boucher, Fragonard, Frank Frazetta, JB Monge, Uderzo, Disney, Miki Muster ...

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Govorim to, kar razmišljam. To pomeni o likovnosti, o sebi, o drugih, o naravi, o svetu, o napredovanju, o širjenju moje panoge, o poslu, o osnovah življenja. Sanjam o neznanem … hehehe.

S kom ali s čim (s/z ...)? 
Z vsemi in z vsem svojim bitjem.

https://www.facebook.com/denis.p.art.slo/?fref=ts
Ilustraciji (zgoraj in spodaj): Denis Polanc






Maja Marčič

objavljeno: 24. apr. 2017 23:40 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 24. apr. 2017 23:43 ]

http://mimaja.nl/
Fotografija: Nika Korsič

http://mimaja.nl/


Kdo ali kaj (si ...)? 
Tukaj bi uporabila praktične besede, ki bodo ali pa ne bodo podale zgovorne slike o moji samopodobi. Sem trmast ustvarjalen praktik, ki je postal biolog in ilustrator. Razvila sem mišičje genetsko podarjenih rok nadpovprečnih dimenzij in izurila sokolje oko, in zdi se, da je to bila prava stvar za nadaljevanje harmonije okoli sebe. Vizualno ustvarjanje je način, da lahko obstajam v dužbi, do katere se ne čutim neodgovorno. Je moj prispevek in izjemno se trudim okoli tega, kaj je tema in namen mojemu vizualnemu ustvarjanju.

Do zdaj se skladno izide, nataknem si lahko še nazive, kot so biolog in študent znanstvene ilustracije na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem, ornitolog, poznavalec rastlin, pa amaterska šivilja in notranja oblikovalka; slednje predstavlja mojo družinsko dediščino in opravljam predvsem za vzdrževanje osebnega stila.

Koga ali česa (se veselim ...)? 
Veselim se generalnih stvari kot sonce, morje, cvetje, zelenje, življenje, dovršeni ljudje, intrigirajoči kontakti ter specifičnih stvari, kot so šivanje ali presenetljivo gradnja ribnikov …

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Smejim se, ko se čutim svobodno. Dam veliko na krepčanje občutkov, humor, in ga z drugimi izpopolnjujemo z velikim vložkom. Ljubim kompleksen humor in svoje prijatelje, ki ga razumejo.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Vidim naravo. Vidim misli, vidim druge in vidim svoj individuum. Vidim harmonično pot in skupno korist in tudi nasprotje tega. Kot vsi, vidim upanje. Presenetljivo, vidim vse nas povezane. Vidim praktično duševne harmonične užitke.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Razmišljam o naravi. Vedno.

S kom ali s čim (s/z ...)? 
Z naravo. Beseda ni dovolj.


http://mimaja.nl/


Kontakt: Facebook - Maja Marčič
Spletna stran: http://mimaja.nl/


http://mimaja.nl/


Maja Bertole Jeras

objavljeno: 21. mar. 2017 00:11 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 23. mar. 2017 00:31 ]

http://bertolemaja.wixsite.com/jellyfishuniverse


Kdo ali kaj (si ...)? 
Sem Maja Bertole Jeras iz Ljubljane, sem ilustrator, čisti fanatik na znanstveno fantastiko in filme nasploh, pasji sprehajalec, mama, neverjetni ljubitelj azijske hrane ter peke slastnih pit in predvsem ljubitelj vseh zvrsti umetnosti.

Koga ali česa (se veselim ...)? 
Veselim se nasmeha svoje hčere, veselim se njenega navdušenja in domišljije, časa, ko je možno vse. Daje mi sposobnost, da grem čez svoje meje in vidim onkraj.

Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
Čudim se vsem ljudem, ki še niso izgubili upanja, vsem, ki so sposobni vztrajati pri tem, kar so in zagovarjajo to, kar počnejo. Čudim se vsem, ki so dovolj pogumni povedati, kar mislijo in stati za tem in čudim se jim, kako si ostanejo lahko hkrati zvesti, ter tako biti istočasno zvesti tudi drugim. Smejim se temu, ker jih vidim, kako kljubujejo svetu in ljudem, ki jim govorijo "ne moreš tega, ne moreš onega, ni mogoče ..." in kako jim pokažejo nasprotno.

Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?  
Vidim vse druge umetnike, kako se trudijo, vidim jih, kako ustvarjajo in to mi daje nove moči, da se sama še toliko bolj potrudim. Dajejo mi inspiracijo predvsem pa polnijo svet z domišljijo in lepoto, ki je na trenutke tako zelo pomembna in potrebna. Želim si in upam, da se dovolj izkažem, da bom del tega, da zapustim tudi jaz nekaj lepote za sabo, da bo mogoče navdihnila še koga za mano in ta nekoga za sabo in da se ta nit nikoli ne konča.

O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
Če sem iskrena bo najbrž 90 % moje razmišljarije o ilustriranju ... in filmih. Diham, razmišljam, sanjam podobe, ki bi jih lahko prenesla na papir in kako bi bile lahko še boljše. In če nečesa, kar sem si zamislila, ne ustvarim, me muči tudi po cele tedne, dokler zadeve ne "spucam" na papir. Dostikrat gre to z roko v roki s filmi, ki jih gledam, ker so tudi vir mojega navdiha. So hkrati odlično sredstvo sproščanja in vir idej.

S kom ali s čim (s/z ...)? 
Vedno z dobro voljo in ščepcem norosti.



http://bertolemaja.wixsite.com/jellyfishuniverse


Spletna stran: Jellyfish Universe

Kontakt: (mobi) 041 486 055 Maja Bertole Jeras, Ljubljana

(naročila & info na el. naslov) bertole.maja@gmail.com



Fotografiji (obe je ilustrirala in oblikovala Maja Bertole Jeras)
- zgoraj: Avtorska profilna ilustracija, Ljubljana, 9. januar 2017
- spodaj: Ilustracija iz zbirke Baby Dolls




Preberite še:




1-10 of 34