Prisluhnimo tišini, 1.del, avtor: mir0k, 23.9. 2014;

objavljeno: 11. sep. 2014 01:33 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 19. okt. 2014 12:31 ]
1. del 

Prisluhnimo tišini je informativna oddaja za hendikepirane (vir: rtvslo.si), ki jo predvajajo na RTV Slovenija. Rad bi poudaril, da kolumna s podobnim imenom nima nič skupnega s to oddajo. Po drugi strani pa menim, da lahko ljudje z okvaro fizičnih čutil sluha, lažje razvijejo notranji, duhovni sluh, ker nimajo prisotnih toliko motilcev okolice. Teh pa je v današnjem času ogromno - motilcev namreč.

Ljudem je tišina neprijetna, bi rekel da se je kar malo bojimo. V današnji družbi smo navajeni, da nam non-stop nekaj dogaja, da se z nečim ukvarjamo. Kolesje našega uma se neprestano vrti. Če dogajanja na trenutek zmanjka, nam kaj hitro postane dolgčas in že poiščemo novo dogodivščino, ki nas zamoti in odpelje stran od nezanimive vsakdanjosti. Še posebej je to moč opaziti pri mladih, ki že od malih nog odraščajo ob raznih barvitih in glasnih igračah in napravah. Ko opazujem srednješolsko mladino pri sprehodu po Ljubljani, velikokrat dobim občutek, da jih vodijo njihovi pametni telefoni. Hkrati pa razni duhovni učitelji, novi in starodobni modreci, razlagajo, da se prav v tišini skriva bistvo vsega življenja oziroma, da je Tišina enaka Življenju.

Kaj to pomeni?
Kako je lahko nekaj kar ne vidimo, ne slišimo ali kako drugače občutimo z našimi fizičnimi čutili, prav tisto kar si želimo pojasniti že skozi celotno zgodovino človeštva?

Razvoj znanosti in tehnologije je v zadnjih nekaj desetletjih dosegel tako raven, da jo komaj dohajamo, kljub vsemu pa še vedno nimamo blage veze kdo smo, kam gremo in kakšen je sploh smisel našega bivanja na zemlji. No, vsaj tisti, ki nas to zanima.

Fizični svet je tako rekoč vse, kar nas večina pozna, modreci pa nas tu spet učijo, da je fizični svet le iluzija, da obstaja le v naših glavah, da materijo celega vesolja predstavlja le naš um. Pravijo, da se prav v tišini skrivajo vse informacije, ki jih želimo vedeti, treba jim je le znati prisluhniti. Pri temu znanju ali učenju kako prisluhniti tišini, pa ni neke univerzalnosti, ker kar pomaga nekomu, ni nujno da bo tudi drugemu in obratno. Zato je mogoče na temu področju tako malo informacij oziroma, bi rekel da so pravi modreci kar lepo in modro tiho.

Vse kar nam povedo, je to, da ko se um umakne in umiri, takrat je dovolj prostora, da v nas pridejo modrosti iz Tišine. Le poiskati moramo način, ki nas bo popeljal v čisti in pravi Mir.

MirOK