MENU‎ > ‎Sanjalka mavric‎ > ‎Objave-Sanjalka mavric‎ > ‎

Različni svetovi, avtorica: Dolores Peroša, december 2016

objavljeno: 29. dec. 2016 22:44 avtor: Spletni čas - Inovelmedia

Bila je drugačna. Njena bogata domišljija jo je vodila v neznane mavrične svetove.  


Slika: Svet mavric, Dolores Peroša, februar 2016 



10. 
Različni svetovi 


V sebi sem občutila veliko praznino in, še huje, kot da sem notranje zavezana, priklenjena na nekaj ali pa na neki na­čin mrtva. Počutila sem se kot robot brez čustev, ki deluje na ukaz oziroma na gumb. V službi sem delala veliko bolj počasi in precej nezbrano. Za vsako stvar sem potrebovala veliko več časa kot sicer. Zelo sem se borila sama s seboj in z zdravili, ki sem jih jemala. Tudi moji koraki, med hojo, so bili upočasnjeni in brezvoljni. Nihče me ni razumel. Večina ljudi se z mano ni več pozdravljala, veliko je bilo takih, ki so se mi izogibali, odkar sem prišla iz norišnice, ali pa so se delali, da me ne poznajo. Najbrž so se me bali in morda me niso razumeli. Taka spoznanja so mi povzročala še več težav, saj sem izgubila zaupanje v ljudi in se jim posledično začela umikati. Večkrat so me kritizirali in obrekovali, saj so me jemali kot sebi enako. Verjetno ni nihče pomislil, da z mano ni vse v redu, da sem mogoče res bolna, saj sem bila omamljena od tolikih zdravil. Govorili so mi, da sem slabša kot petletni otrok, ker dostikrat nisem dojela bistva ali razumela osnovnih stvari. Res je bilo hudo, počutila sem se zelo prazna in ničvredna. 

• 

Bila je drugačna. Njena bogata domišljija jo je vodila v neznane mavrične svetove. Nato so prišli oni, ki so ji zaklenili mavrične sledi in jo priklenili na njihove svetove, ki so odsevali temačno in predvsem drugačno domišljijo. Proti strupom se je borila, se na trenutke zlomila in se, zvezana s posteljo, sprehodila po tujih svetovih. V temačnem hodniku jo je vodila njena bujna domišljija k svetlobi, kajti rešila se je teh bremen in osvobodila tistih vezi.



Dolores Peroša 



Odziv bralca: Vse je v barvah 
Z neverjetno lahnostjo tečejo misli in besede Dolores Peroša, kot kakšnemu Pavčku ali Ketteju, pa vendar nimamo opravka s poezijo, ampak s pripovedjo, ki bralca najprej preseneti, ga s svojo mehko krutostjo, ki je morda čista realnost, skoraj prestraši, vendar niti za trenutek ne pusti ravnodušnega. Dolores je uspelo tisto, kar nekaterim nikoli ne bo, pa verjetno tega niti pogrešali ne bodo. Stopila je iz svoje podobe in se opazovala: natančno, premišljeno in predvsem zavestno, kar je še posebej težko. Niti z besedo ni skušala svojega notranjega védenja prenašati na svojo lastno sliko, ki ji je sledila skozi slab mesec, ki ga je preživela med takrat še neznanimi zvoki in barvami, ki jih ni občutila in razumela. Potem je prišla mavrica. Niti stavek več od tega, kar je napisano, ni potreben. Vse je na svojem mestu in Dolores poznam, čeprav je nikoli nisem videl. Moj poklon.

Mef




Če še niste prebrali vseh objav avtorice, kliknite na Sanjalko mavric!

Sanjalka mavric







Preberite še:


Šentanel, Lidija Polak

Kruha in soli, Zarja Trkman


Ladijski dnevnik, Mojca Zelenko


December 2016, Nika Korsič

Kenge, Niko Slana