MENU‎ > ‎Sanjalka mavric‎ > ‎Objave-Sanjalka mavric‎ > ‎

Zid, SM, avtorica: Dolores Peroša, oktober 2016

objavljeno: 20. maj 2019, 04:01 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 20. maj 2019, 04:05 ]
Foto: Ivan Levac 


Zid 

Ljudem ste vzeli imena, obraze, usode, zgodbe in prihodnost.
 
Ampak nekateri se ne damo in pustimo ... včasih ste mi vzeli tudi dostojanstvo, pa le za nekaj trenutkov ali nekaj ur. 
Zdaj prevzemam odgovornost na tak način, da iščem pravico in govorim resnico, ki je zelo kruta. Preveč let sem bila omamljena od vaših nepravilnih dejanj do mene. Omama počasi izginja. Ni v meni sovraštva in volje po maščevanju. Je zbledelo, izginilo v prah, ki je nekje ostal. 

Koper, 06.08.2016 ob 10:48 

V življenju se moramo vedno spreminjati.

V življenju se moramo vedno spreminjati, ker drugače bi nas čas povozil.
Čas moramo izkoristiti, saj nikoli se ne povrne.
Izkoristiti ga na tak način, da ga ne izrabljamo, temveč, da z njim rastemo.
Rastemo tako, da ne škodimo sebi in drugim.

Koper, 25.08.2016 18:21

Ne pričakuj ničesar od drugih.

Ne pričakuj ničesar od drugih.
Nasloni se nase, v svoje sposobnosti, ki jih sam najbolje poznaš.
Dobiš moč in greš naprej.
Na koncu boš presenečen, ker boš tako neverjetno in edinstveno srečen.

Koper, 12.10.2016 08:42

Moja resnična zgodba - ZID

Prvič sem sodelovala na literarnem natečaju Lapis Histriae - Forum Tomizza z zgodbo ZID in teme so bile: zgodovinski stereotipi, begunci, bodeča žica, resnični in mentalni zid ter novo nastajajoče meje. Na natečaju je sodelovalo več piscev iz različnih držav. Moja zgodba je bila izbrana v konkurenci. 

Gre za resnične dogodke, ki sem jih včasih preživela v našem mestu in okolici. Proza govori o resničnem in mentalnem zidu, ki je nastal med vami in mano. Stigmatizacija je bila dolgo let prisotna v meni. Ampak ne zato, ker bi jo sama gradila. Preprosto zato, ker ste jo Vi, zdravi ljudje, korak po koraku ... ure in dneve ... mesece in leta ... sevali vame. Srečo imam, da je to moja preteklost, ki je najbrž ne bo nikoli moč izbrisati. 

Nisem pisala proze zato, ker bi imela jaz težave z vami, temveč zato, ker bi rada pokazala, kakšni ste nekateri ljudje do določenih oseb, ki smo imeli včasih težave in do takšnih oseb, ki še danes doživljajo stigmo med vami, zdravimi ljudmi. Ne obsojam prav nobenega, pa vendar niste pravični do drugačnosti ljudi, ki so v stiski ...

Besedilo sem napisala marca 2016. Prvič sem jo predstavila na Oživeli ulici v Kopru, nato na Obalni rimi KŠOK, v Centru mladih Koper.




Zapisala: Dolores Peroša