MENU‎ > ‎Skrb za zdravje‎ > ‎

Objave - Skrb za zdravje

Demenca, avtor: Alenka Prelc, 27.2.2015

objavljeno: 27. feb. 2015, 09:19 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 28. feb. 2015, 22:39 ]

Vprašanje: 

Spoštovani! 
Obračam se na vas, ker potrebujem nasvet, kako naj se obnašam z ostarelim očetom, ki je v zgodnji demenci. Star je 86 let in postaja vedno bolj pozabljiv. Pred kratkim je šel na banko in dvignil vse svoje prihranke, kasneje pa ni znal razložiti, zakaj je to naredil. 
*Živita skupaj z mamo, ki je bolehna in vedno težje skrbi zase. Nočeta se pogovarjati o domu za ostarele, sama pa sem zaposlena in ne morem poskrbeti zanju, kot bi bilo potrebno. Oba zelo spoštujem in težko se mi je pogovarjati o njunih težavah, še posebno z očetom, ki je zelo ponosen in se ne more sprijazniti, da ni več mlad. Kako naj mu razložim njegovo stanje, da bo kar najmanj boleče za vse. 
Zahvaljujem se vam za odgovor, Milena  

Zdravnica odgovarja:

Alenka Prelc  Spoštovana, gospa Milena, hvala za zaupanje. Upam, da boste našli kaj koristnega. Odgovor je težaven, ker je tema večplastna in ima čustveno komponento. Zato upam, da me lahko razumete v dobrem.



Jaz in starost staršev 



Najpomembneje je, da ste vi mirni in veste kaj želite. To dosežete s pogovorom s psihologom ali s prebiranjem knjig npr. Vid Pečjak, Staranje. Literature na to temo je kar nekaj. Dobro se je priključiti skupini za samopomoč svojcev dementnih in društvom Spominčica.

Starše spoštujete, cenite njihovo življenje, hvaležni ste jim za vse, želite jim mirno starost. Sebe spoštujete, cenite svoj čas, odgovorno opravljate službene obveznosti in podobno. S starostjo staršev se odnosi z otroki spremenijo in potrebna je tankočutnost in strpnost v postavljanju novih položajev v odnosih. Sprejemanje staranja je v današnjem času cenjenja mladosti in nemirnem finančnem stanju velik izziv. Toda z dobro voljo in naklonjenostjo se vse reši v dobro. Kar čutimo, kar vidimo, kar slišimo, kar vohamo, kar okušamo in kar začutimo z dotikom, daje nepopisno dragocena spoznanja. Zanje se je vredno potruditi.



Pogovor s starši



Menim, da smo pri komuniciranju s starši najboljši, ko izhajamo sami iz sebe, kadar povemo, kar resnično čutimo. Recite, da vas skrbi zanju in se želite pogovoriti, ker bi si radi olajšati skrbi in v službi želite biti mirni. Morda bo treba pogovor večkrat ponoviti oz. nadaljevati, vljudno prositi, da starša prisluhneta. Izrazimo se s prošnjo za usmerjeni pogovor. V pogovoru smo lahko sami ali z nekom, ki pozna mediacijske prvine in vodi sproščen, nevsiljiv, razumevajoč pogovor med prisotnimi. Prvič jih le seznanite in izrazite prošnjo, da se pogovor nadaljuje na dogovorjen termin. Tedaj prinesite letake, knjigo, spletno stran s filmom ... Sledi naj dogovor, napisano strinjanje, kako naj v prihodnje poteka skrb zanju. Naredite načrt glede na težave, na primer bančno pooblastilo, kdo bo ocenjeval potrebo po mnenju zdravnika, kje je klicna številka za nujno medicinsko pomoč, ob požaru, kje je zdravstvena izkaznica, kje je spisek zdravil, ki jih redno jemljeta. Lahko jima predlagate naročnino na Prvo zdravstveno asistenco ali Mali princ - center za pomoč na domu, seznanite se o asistenci na daljavo. V centru za socialno delo nudijo tudi nekajurno pomoč čiščenja stanovanja … Lečeči zdravnik vaših staršev naj bi imel družinsko konferenco glede zdravstvenega stanja ob sumu na demenco.

Naj bo skupna nit pogovorov vaš neskaljeni odnos s starši, čas za uro klepeta z njimi, obisk gledališča, prebiranje knjig, poslušanja glasbe iz njune preteklosti, urejanja spominov, urejanja fotografij itn.



Izključitev starostnikovega obolenja



Vsekakor je nujno opredeliti stopnjo očetove demence. Z jasno stopnjo demence se opredelijo načini, kako izvajati vsakodnevne potrebe staršev. Na voljo so trije načini: ali se naročite pri splošnem, lečečem zdravniku za oceno dementnosti - kratek test spoznavnih sposobnosti in test risanja ure. Za to je potrebno 30 minutno mirno vzdušje, da se starostnik počuti varnega in odgovarja po svojih največjih sposobnostih. Lahko pa to izvede psihiater ali nevrolog. Vsak od treh specialistov je dolžan pridobiti vrednosti laboratorijskih vrednosti za opredelitev vzroka nastopa demence in s tem možnost za ciljano zdravljenje demence in/ali sočasnih bolezni. O tem morda drugič, da ne izgubimo celote.



Nekaj o delu z dementnim staršem


Glede na stopnjo demence se opredeli potreba po odvzemu opravilnih sposobnosti z notarskim zapisom in opredelitvijo skrbnika dementnemu starostniku. Tukaj se skriva rešitev vaših težav o skrbi za premoženje vašega starša. Poudarjam, da prihajam v stisko ob nudenju nujne medicinske pomoči ali pri hišnem obisku, ker nimam podatka o starostnikovi sposobnosti odločanja. Zame je najtežje, ker ne morem poizvedeti, v kakšnem odnosu je oseba ob starostniku z ostalimi starostnikovimi sorodniki in sem izpostavljena sodni obravnavi, če se izkaže, da je spremljevalec starostnika zlorabil v pridobivanju materialnih koristi. Torej je moj apel, naj se starostnikovi svojci dogovorijo o skrbništvu starostnika. Največ kar lahko damo sočloveku je čas, prisotnost in nudenje varnosti. Odločamo se po svojih zmožnostih. Predlagam razmišljanje o sodelovanju tretje osebe in ohranjanju stikov s svojo primarno družino in nato s starši.

Negovalcu je težko opazovati spreminjanje intelektualnih sposobnosti svojca in težav pri vsakodnevnih opravilih, ki so jih še pred časom brez težav opravljali, in se že v toku dneva spreminja. Poleg upada teh sposobnosti se bolniki tudi osebnostno spremenijo. Lahko postanejo nepredvidljivi, sumničavi in odklonilni do svojcev, zato jim je včasih težko pomagati. Velikokrat se bojijo obiska pri zdravniku in je odvisno, kako zna skrbnik opazovati in opisati zdravniku spremembo zdravstvenega stanja dementnega. Včasih so dementni bolniki prepričani, da jim skušajo svojci škodovati. Pri tem smo lahko večkrat osebno prizadeti, a zavedati se moramo, da tega ne počenjajo nalašč, njihov namen ni, da bi nam škodovali. V odzivu kot skrbnik je potrebno biti odgovoren sam do sebe. To pomeni, da smo se dolžni izobraževati, v skrbi zase in v negi dementne osebe. V Sloveniji imamo zelo dobro razvito mrežo društev Spominčica, ki organizira predavanja za negovalce in za razumevanje dementnega, srečanja posebej za negovalce in skupaj z varovanci ...

Bolnik z napredujočo demenco potrebuje stalen nadzor, ker lahko pustijo prižgan plin ali pa sredi noči odidejo po opravkih, npr. k frizerju, ter se izgubijo. Nadzor je torej potreben tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni. Najprimerneje okolje je seveda domače okolje, toda pogosto to ni možno in potrebna je nastanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo. Verjamem, da je finančna obremenitev odločilna pri izboru vrste oskrbe dementnega in obremenitve negovalca. Bolnik z demenco se mora počutiti varnega, potrebuje pa tudi rutino oziroma stalnost pri osnovnih dnevnih opravilih. Zato se morajo svojci dobro pripraviti in organizirati, saj prevzemajo zelo odgovorno delo, ki lahko bistveno upočasni napredovanje bolezni in s tem pripomore k boljši kakovosti življenja bolnika. Opozoriti moram na sindrom izčrpanosti negovalcev dementnih ...

Bolnik z demenco se zelo ravna po našem počutju. Če smo jezni ali napeti, postane takšen tudi sam. Zato se morajo svojci prilagoditi bolniku, ker on se ne zmore. Se teže osredotoča, pozornost pa mu hitro zaide drugam. Zato se morajo vse dejavnosti odvijati v mirnem okolju. Moteč je lahko prižgan televizor ali pogovor v ozadju. Zanje je najbolj pomemben ustaljen red, najbolje je, da svojci pripravijo tedenski razpored dejavnosti za vsak dan. Na primer, vstajanje ob približno isti uri, jutranja nega, oblačenje, telovadba, zajtrk, pospravljanje po zajtrku, pospravljanje postelje, vaje za spomin, sprehodi, nakupovanje … vse do priprave večerje. Pomembno je, da bolnika ne silimo k hitenju, prosimo ga tudi, naj nam kaj pomaga in ga vključujmo v pogovor.



Vaš opornik ali opomnik del in nalog



      • Delo na sebi: meditacija, oz. pogovor sam s seboj, psiholog, knjige, mediator oz. sočuten sogovornik, društvo Spominčica, skupina za samopomoč svojcev dementnih;
      • Tankočuten in vztrajen nastop do staršev, možno z istimi osebami kot predhodno napisani;
      • Jasen, a neomejujoč cilj v dogovoru s starši kako naprej;
      • Urediti stanovanje staršev (za preprečevanje padcev, požara … zdravstvena izkaznica, spisek zdravil);
      • Ključ stanovanja naj ima npr. sosed;
      • Oddaja prošnje za varstveni zavod, ker je dolga čakalna vrsta;
      • Opredelitev zdravstvenega stanja najprej ali pri lečečem zdravniku ali nevrologu ali psihiatru (zadnja dva sta lahko samoplačniška);
      • Topel obrok preko centra za socialno delo, ki nudi tudi pospravljanje in ostalo pomoč ali Dom upokojencev ipd.;
      • Medicinska asistenca kot npr. Prva zdravstvena asistenca;
      • Varovanje na domu s klicno tipko npr. Mali princ;
      • Spletna stran društva Spominčica.


Sklepna misel


Želim vam povedati, da vas čaka velik projekt, ki prinaša tisto kar se ne more kupiti.

Opozorjam vas, da nega dementnih oseb lahko pripelje do izgorevanja ali izgorelosti oskrbovalcev dementnih oz. starostnika.

Naj se zatečemo v udejanjanje rekov kot sta” V skupnosti je moč!” in “Vsak naj dela svoje delo!” Sedemletno delo v DSO Izola me je povsem prepojilo in prišla sem do sklepa:” Otroci naj niso negovalci, vzamejo naj si božansko vlogo nevsiljivega sogovornika staršev! “



Naj se vam na licu riše nasmeh!

Alenka Prelc, specialist družinske medicine



Spolna sla (libido), avtor: Alenka Prelc, 26. 2. 2015

objavljeno: 16. feb. 2015, 21:42 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 25. feb. 2015, 22:37 ]

Vprašanje: Stara sem 45 let in živim sama. Imam silno željo po seksu, ki jo težko brzdam. Pri tem čutim tudi fizično bolečino. Spolnih odnosov nimam že kakih 10 let. Zdravniku ne morem razlagati o tem, ker mi je nerodno. Prosim za nasvet. Ana


Zdravnica odgovarja: 

Alenka Prelc  Spoštovani, hvala za zaupanje. 

Upam, da vas razumem in vam bo moj odgovor v pomoč!

Strinjam se, da je to tema, ki zahteva posebne okoliščine za pogovor in danes še velja za temo, ki jo je treba skrivati. Posebne pozornosti je vredna! Če imamo dobre spolne odnose, se počutimo imenitno.

Spolna sla ima več delov, ki se morajo prepletati, da dosežemo zaželeno. S pomočjo svojih čutil dosežemo sproščenost in zadovoljstvo. Imamo pet čutil, kot so vid, sluh, okus, vonj in dotik. Z njimi dobimo občutke, ker se v možganih procesirajo vse zaznave in se obarvajo v vsakem posamezniku na svojstven način. Tako dobimo izkušnjo.

Želim vam povedati, da je možno imeti silno željo po spolnosti in pri tem občutiti fizično bolečino v primeru, ko na tej poti nekaj ne deluje v redu in to se lahko z zavzetostjo reši.

Da bi vam lahko pomagala, bi potrebovala še dodatne vaše podatke, da bi se skupaj odločili kako to urediti.

Kako spite, kaj vam predstavlja ta težava, kako ste si do sedaj pomagali, katere so še vaše zdravstvene težave, kakšna je vaša socialna podpora … Kaj se je zgodilo, da deset let nimate spolnih odnosov?

Narava nam je dala spolne odnose, da zagotovimo svoj obstoj in prenesemo svoje dosežke in spoznanja otrokom. Zato imamo močno spolno slo, ko smo v dobri telesni moči naših srednjih let.

Povečano spolno poželenje imajo predvsem mladi, zdravi moški, zaradi vpliva količine hormona testosterona. Spolna sla pa z leti tudi njim peša. Testosteron je najmočnejši moški spolni hormon, ki uravnava rast in razvoj moških spolovil in razvoj spolnih celic, odgovoren pa je tudi za spolno slo.

Tudi žensko telo proizvaja testosteron, ki je prav tako pomemben (takoj za progesteronom). Jajčniki so glavni, ne pa tudi edini vir testosterona pri ženskah. Ženskam, ki prehajajo v menopavzo (dejavnost jajčnikov peša in ugaša), svetujemo obisk pri ginekologu, ki presodi, ali je raven spolnih hormonov motena in ali je potrebno zdravljenje s pomočjo hormonske terapije. Običajno je tako, da imajo ženske predvsem težave z zmanjšanim libidom že v času pred in med menopavzo.

Lahko bi iskala razloge vaših težav tudi drugje.

Spomnimo se pregovora, da je vsak svoje sreče kovač in to velja od rojstva dalje, torej, ko še nimamo svoje odgovornosti za svoja dejanja. Dotik že dojenčka umiri in vsakdo, ne glede na starost, potrebuje dotik. Kje se dotikamo drug drugega pa je del našega sporazumevanja. Nekateri potrebujejo več dotika, drugi manj. Eni znajo to pokazati in dobiti že v zgodnji mladosti, drugi pa imajo primanjkljaj. Vprašanje pa je, ali smo dozoreli z dobro “kondicijo” odzvati se na izzive življenja. In ne pozabimo, da ves čas življenja dozorevamo v iskanju vsak svojega ugodja. Načinov je veliko, npr. kajenje, hrana, droga, menjava spolnih partnerjev, samozadovoljevanje, šport, slikanje, branje, ročna dela, skrb za hišnega ljubljenčka, ipd.

Nekateri izbirajo, na kakšen način pridobijo občutek vzhičenja in ugodja, drugi pa vztrajajo le v eni obliki. Vse to je lahko v mejah družbene sprejemljivosti ali pa ne. Družbena kultura ureja sprejemljivost vedenja, in od skupnosti je odvisno, kaj in katero določeno nezmernost preganja ali tolerira.


Sklepna misel

Želim vam povedati, da menim, da je za vas najbolj primerno zaupati se psihiatru, ki bo ocenil, ali vam lahko pomaga z zdravili, ali vas bo usmeril k psihologu, S psihologom bosta potrebovala več obravnav, da boste na miren način sprejela nov način odzivanja in se rešila telesnih bolečin. Pri psihiatru in psihologu se naročite brez napotnice, če vam je nerodno govoriti z zdravnikom.

Priporočam pregled pri ginekologu, da omili morebitni ginekološki izvor bolečin.

V današnjem stresnem času vam bo jemanje vitaminov B kompleksa dobro delo. Morda bi vzela
vitamine in minerale kot dodatek prehrani na osnovi vaše krvne skupine. Če kadite, imate premalo C vitamina za obnavljanje celic in ga lahko vzamete 1000 mg dnevno. Priporočam vam, da v času čakanja na psihiatra poskušate živeti čim bolj zdravo. Poskrbite zase! Pri tem je pomembna zdrava prehrana, dovolj spanja in gibanja in knjiga, prijatelj. Že kratek vsakodnevni sprehod naredi čudeže! Poiščite si svoje hobije Poskrbite, da ste čimbolj aktivni v naravi in negujte svoje telo. Vsekakor ne pozabite na svoje najbližje in jih razveselite z malenkostmi, za katere veste, da so jim všeč. Pri tem je vedno dobrodošel nasmeh … objem, čas za kakav, knjiga …



Pripis: Pa še povezava na seznam psihoterapevtov, na spletni strani Združenja psihoterapevtov Slovenije: Seznam psihoterapevtov, ki sem si ga sposodila iz enega izmed člankov Spletnega časa.




Naj se vam na obrazu nariše nasmeh,

Alenka Prelc, specialist družinske medicine




1-2 of 2