MENU‎ > ‎Skrb za zdravje‎ > ‎Objave - Skrb za zdravje‎ > ‎

Demenca, avtor: Alenka Prelc, 27.2.2015

objavljeno: 27. feb. 2015 09:19 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 28. feb. 2015 22:39 ]
Vprašanje: 

Spoštovani! 
Obračam se na vas, ker potrebujem nasvet, kako naj se obnašam z ostarelim očetom, ki je v zgodnji demenci. Star je 86 let in postaja vedno bolj pozabljiv. Pred kratkim je šel na banko in dvignil vse svoje prihranke, kasneje pa ni znal razložiti, zakaj je to naredil. 
*Živita skupaj z mamo, ki je bolehna in vedno težje skrbi zase. Nočeta se pogovarjati o domu za ostarele, sama pa sem zaposlena in ne morem poskrbeti zanju, kot bi bilo potrebno. Oba zelo spoštujem in težko se mi je pogovarjati o njunih težavah, še posebno z očetom, ki je zelo ponosen in se ne more sprijazniti, da ni več mlad. Kako naj mu razložim njegovo stanje, da bo kar najmanj boleče za vse. 
Zahvaljujem se vam za odgovor, Milena  

Zdravnica odgovarja:

Alenka Prelc  Spoštovana, gospa Milena, hvala za zaupanje. Upam, da boste našli kaj koristnega. Odgovor je težaven, ker je tema večplastna in ima čustveno komponento. Zato upam, da me lahko razumete v dobrem.



Jaz in starost staršev 



Najpomembneje je, da ste vi mirni in veste kaj želite. To dosežete s pogovorom s psihologom ali s prebiranjem knjig npr. Vid Pečjak, Staranje. Literature na to temo je kar nekaj. Dobro se je priključiti skupini za samopomoč svojcev dementnih in društvom Spominčica.

Starše spoštujete, cenite njihovo življenje, hvaležni ste jim za vse, želite jim mirno starost. Sebe spoštujete, cenite svoj čas, odgovorno opravljate službene obveznosti in podobno. S starostjo staršev se odnosi z otroki spremenijo in potrebna je tankočutnost in strpnost v postavljanju novih položajev v odnosih. Sprejemanje staranja je v današnjem času cenjenja mladosti in nemirnem finančnem stanju velik izziv. Toda z dobro voljo in naklonjenostjo se vse reši v dobro. Kar čutimo, kar vidimo, kar slišimo, kar vohamo, kar okušamo in kar začutimo z dotikom, daje nepopisno dragocena spoznanja. Zanje se je vredno potruditi.



Pogovor s starši



Menim, da smo pri komuniciranju s starši najboljši, ko izhajamo sami iz sebe, kadar povemo, kar resnično čutimo. Recite, da vas skrbi zanju in se želite pogovoriti, ker bi si radi olajšati skrbi in v službi želite biti mirni. Morda bo treba pogovor večkrat ponoviti oz. nadaljevati, vljudno prositi, da starša prisluhneta. Izrazimo se s prošnjo za usmerjeni pogovor. V pogovoru smo lahko sami ali z nekom, ki pozna mediacijske prvine in vodi sproščen, nevsiljiv, razumevajoč pogovor med prisotnimi. Prvič jih le seznanite in izrazite prošnjo, da se pogovor nadaljuje na dogovorjen termin. Tedaj prinesite letake, knjigo, spletno stran s filmom ... Sledi naj dogovor, napisano strinjanje, kako naj v prihodnje poteka skrb zanju. Naredite načrt glede na težave, na primer bančno pooblastilo, kdo bo ocenjeval potrebo po mnenju zdravnika, kje je klicna številka za nujno medicinsko pomoč, ob požaru, kje je zdravstvena izkaznica, kje je spisek zdravil, ki jih redno jemljeta. Lahko jima predlagate naročnino na Prvo zdravstveno asistenco ali Mali princ - center za pomoč na domu, seznanite se o asistenci na daljavo. V centru za socialno delo nudijo tudi nekajurno pomoč čiščenja stanovanja … Lečeči zdravnik vaših staršev naj bi imel družinsko konferenco glede zdravstvenega stanja ob sumu na demenco.

Naj bo skupna nit pogovorov vaš neskaljeni odnos s starši, čas za uro klepeta z njimi, obisk gledališča, prebiranje knjig, poslušanja glasbe iz njune preteklosti, urejanja spominov, urejanja fotografij itn.



Izključitev starostnikovega obolenja



Vsekakor je nujno opredeliti stopnjo očetove demence. Z jasno stopnjo demence se opredelijo načini, kako izvajati vsakodnevne potrebe staršev. Na voljo so trije načini: ali se naročite pri splošnem, lečečem zdravniku za oceno dementnosti - kratek test spoznavnih sposobnosti in test risanja ure. Za to je potrebno 30 minutno mirno vzdušje, da se starostnik počuti varnega in odgovarja po svojih največjih sposobnostih. Lahko pa to izvede psihiater ali nevrolog. Vsak od treh specialistov je dolžan pridobiti vrednosti laboratorijskih vrednosti za opredelitev vzroka nastopa demence in s tem možnost za ciljano zdravljenje demence in/ali sočasnih bolezni. O tem morda drugič, da ne izgubimo celote.



Nekaj o delu z dementnim staršem


Glede na stopnjo demence se opredeli potreba po odvzemu opravilnih sposobnosti z notarskim zapisom in opredelitvijo skrbnika dementnemu starostniku. Tukaj se skriva rešitev vaših težav o skrbi za premoženje vašega starša. Poudarjam, da prihajam v stisko ob nudenju nujne medicinske pomoči ali pri hišnem obisku, ker nimam podatka o starostnikovi sposobnosti odločanja. Zame je najtežje, ker ne morem poizvedeti, v kakšnem odnosu je oseba ob starostniku z ostalimi starostnikovimi sorodniki in sem izpostavljena sodni obravnavi, če se izkaže, da je spremljevalec starostnika zlorabil v pridobivanju materialnih koristi. Torej je moj apel, naj se starostnikovi svojci dogovorijo o skrbništvu starostnika. Največ kar lahko damo sočloveku je čas, prisotnost in nudenje varnosti. Odločamo se po svojih zmožnostih. Predlagam razmišljanje o sodelovanju tretje osebe in ohranjanju stikov s svojo primarno družino in nato s starši.

Negovalcu je težko opazovati spreminjanje intelektualnih sposobnosti svojca in težav pri vsakodnevnih opravilih, ki so jih še pred časom brez težav opravljali, in se že v toku dneva spreminja. Poleg upada teh sposobnosti se bolniki tudi osebnostno spremenijo. Lahko postanejo nepredvidljivi, sumničavi in odklonilni do svojcev, zato jim je včasih težko pomagati. Velikokrat se bojijo obiska pri zdravniku in je odvisno, kako zna skrbnik opazovati in opisati zdravniku spremembo zdravstvenega stanja dementnega. Včasih so dementni bolniki prepričani, da jim skušajo svojci škodovati. Pri tem smo lahko večkrat osebno prizadeti, a zavedati se moramo, da tega ne počenjajo nalašč, njihov namen ni, da bi nam škodovali. V odzivu kot skrbnik je potrebno biti odgovoren sam do sebe. To pomeni, da smo se dolžni izobraževati, v skrbi zase in v negi dementne osebe. V Sloveniji imamo zelo dobro razvito mrežo društev Spominčica, ki organizira predavanja za negovalce in za razumevanje dementnega, srečanja posebej za negovalce in skupaj z varovanci ...

Bolnik z napredujočo demenco potrebuje stalen nadzor, ker lahko pustijo prižgan plin ali pa sredi noči odidejo po opravkih, npr. k frizerju, ter se izgubijo. Nadzor je torej potreben tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni. Najprimerneje okolje je seveda domače okolje, toda pogosto to ni možno in potrebna je nastanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo. Verjamem, da je finančna obremenitev odločilna pri izboru vrste oskrbe dementnega in obremenitve negovalca. Bolnik z demenco se mora počutiti varnega, potrebuje pa tudi rutino oziroma stalnost pri osnovnih dnevnih opravilih. Zato se morajo svojci dobro pripraviti in organizirati, saj prevzemajo zelo odgovorno delo, ki lahko bistveno upočasni napredovanje bolezni in s tem pripomore k boljši kakovosti življenja bolnika. Opozoriti moram na sindrom izčrpanosti negovalcev dementnih ...

Bolnik z demenco se zelo ravna po našem počutju. Če smo jezni ali napeti, postane takšen tudi sam. Zato se morajo svojci prilagoditi bolniku, ker on se ne zmore. Se teže osredotoča, pozornost pa mu hitro zaide drugam. Zato se morajo vse dejavnosti odvijati v mirnem okolju. Moteč je lahko prižgan televizor ali pogovor v ozadju. Zanje je najbolj pomemben ustaljen red, najbolje je, da svojci pripravijo tedenski razpored dejavnosti za vsak dan. Na primer, vstajanje ob približno isti uri, jutranja nega, oblačenje, telovadba, zajtrk, pospravljanje po zajtrku, pospravljanje postelje, vaje za spomin, sprehodi, nakupovanje … vse do priprave večerje. Pomembno je, da bolnika ne silimo k hitenju, prosimo ga tudi, naj nam kaj pomaga in ga vključujmo v pogovor.



Vaš opornik ali opomnik del in nalog



      • Delo na sebi: meditacija, oz. pogovor sam s seboj, psiholog, knjige, mediator oz. sočuten sogovornik, društvo Spominčica, skupina za samopomoč svojcev dementnih;
      • Tankočuten in vztrajen nastop do staršev, možno z istimi osebami kot predhodno napisani;
      • Jasen, a neomejujoč cilj v dogovoru s starši kako naprej;
      • Urediti stanovanje staršev (za preprečevanje padcev, požara … zdravstvena izkaznica, spisek zdravil);
      • Ključ stanovanja naj ima npr. sosed;
      • Oddaja prošnje za varstveni zavod, ker je dolga čakalna vrsta;
      • Opredelitev zdravstvenega stanja najprej ali pri lečečem zdravniku ali nevrologu ali psihiatru (zadnja dva sta lahko samoplačniška);
      • Topel obrok preko centra za socialno delo, ki nudi tudi pospravljanje in ostalo pomoč ali Dom upokojencev ipd.;
      • Medicinska asistenca kot npr. Prva zdravstvena asistenca;
      • Varovanje na domu s klicno tipko npr. Mali princ;
      • Spletna stran društva Spominčica.


Sklepna misel


Želim vam povedati, da vas čaka velik projekt, ki prinaša tisto kar se ne more kupiti.

Opozorjam vas, da nega dementnih oseb lahko pripelje do izgorevanja ali izgorelosti oskrbovalcev dementnih oz. starostnika.

Naj se zatečemo v udejanjanje rekov kot sta” V skupnosti je moč!” in “Vsak naj dela svoje delo!” Sedemletno delo v DSO Izola me je povsem prepojilo in prišla sem do sklepa:” Otroci naj niso negovalci, vzamejo naj si božansko vlogo nevsiljivega sogovornika staršev! “



Naj se vam na licu riše nasmeh!

Alenka Prelc, specialist družinske medicine