---

---

Leta 1970, julija se mi je na jasi, nedaleč od kranjskega navja zgodila še ena nenavadna izkušnja. Vemo, da imamo dvojnik telesa, ki mu rečemo etrsko telo. Z njim se je mogoče premikati povsem drugače, čas in prostor imata v tej razsežnosti povsem drugačen značaj. 

V Ljubljani pri slavnem Ferentu, za katerega danes komaj kdo ve, smo se srečevali friki od vsepovsod. Tam si dobil drogo. Nekega dne sem naletel na nekoga, ki je ponujal meskalin, sprešan v debele tablete. Ker sem vedel kdo je Castaneda, ki je opisoval svojo izkušnjo s pejotlom, sem kupil nekaj temno zelenih "polpetk."
Na jasi smo zvečer štirje prijatelji nabrali drva in zakurili ogenj. Ko je medikament začel delovati, sem se povsem osredotočil na ogenj. Pojavilo se je čebelje brenčanje, kot nekakšno vesoljno brnenje. Danes vem, da je bilo to brnenje najbolj znane mantre na svetu: OM. Udarjal sem ritem po neki piksni in "vstopil v ogenj".
Znašel sem se na peščeni obali, s soncem obsijani, pihal je blag vetrič, palme; mislil sem, da sem na Havajih, v hipu sem bil na krmi čolna, domačini so v ritmu pesmi veslali, drseli smo po morju. 
Ker sem zaznal, da sem z mislijo, ki se sproži takoj tudi tam, sem rekel Paris in bil sem na Eifflovem stolpu, noč, pod menoj luči mesta, osupljiva panorama. Nato sem hotel biti v New Yorku. Bil je dan, lebdel sem visoko nad velemestom v popolni tišini in se počasi, lahek kot pero, spuščal. Ko sem se s podplati dotaknil pločnika na peti aveniji, se je vključil zvok ulice, stal sem pred semaforjem in čakal na prehod. Tako sem se "sprehajal po svetu," a ne bom opisoval, niti tega ne, da sem imel vizijo, kdo sem v svetlobi in kdo v temi, čeprav sem prepričan, da bi mnoge zelo zanimalo, toda nekaj mi pravi, naj molčim, tako naj bo.
Takrat nisem vedel za kaj gre, pozneje, ko sem bral o teleportacijah, sem ugotovil, da mi je bila dana izkušnja, ki je človeku, ko "postane ENO z dušo" normalno stanje, saj je fizično tukaj, s svojim dvojnikom pa je lahko povsem drugje.
Pa še nekaj je bilo takrat pomembno, kajti od tistega trenutka me je za 5 let minila kakršna koli želja po drogi, alkoholu, tobaku. To se je pozneje izkazalo za najpomembnejše v mojem življenju. Očitno sem iz prejšnjih inkarnacij prinesel s seboj mnogo semen raznih zasvojenosti, ena od poglavitnih nalog v tem življenju je bila, je in bo, tudi v prihodnje, da ta semena izničim, zmeljem.
Zato nisem pripovedoval o dogajanjih pod meskalinom, kajti najpomebnejše sporočilo je, da se odvežem od umetnih pripomočkov, ki so na voljo in v pomoč, toda človeška narava, šibka, nedorasla se jih oklene, rezultat je vsem znan: razkroj telesa, uma, čustvovanj. Nismo ustvarjeni za to, da bi se ugonobili, ampak, da bi v sebi poiskali esence in stimulanse, ki nas ne bodo poškodovale, ampak nas dvignile nad omejitve, za katerimi tako stremimo, saj intuitivno zaznavamo, da smo božanskega porekla.
Za doseganje tega pa je potrebno biti "bojevnik luči", disciplinirani samohodec, moralni vitez, ki na skromnosti temelji svoje gospostvo,
tako je in nič drugače.

---

Z meditacijami priklicujem, vadim in vzdržujem stanje ozaveščanj. 

---

Ker ne morem v enem zamahu razviti svojih neznanih zmožnosti, vstopam nenehno iz zaodrja na prizorišče sveta, da bi v omejenostih prostora in časa odpravljal blokade, odkrival pasti, odstiral zmote in širil svojo ozkost, zdaj v tej, zdaj v drugi vlogi: če sem podcenjeval, bom podcenjen, če sem zlorabil, bom zlorabljen, če sem kradel, mi bo ukradeno ... zato v nadaljevanki življenj izkušam na svoji koži posledice slabih in dobrih početij. 

Posvetno in posvečeno 

---

S šahom primerjam, kako se zmore neugleden kmet, ko pride v nasprotnikovo zaledje na zadnjo linijo, spremeniti v KVALITETO. 

Dihanja za haiku 

---

Dihanje je samodejno, skozenj teče elektrika zavesti – prane, 
toda če se zanj ne zmenim, se tudi za zavest ne 
in bivanje teče nekam v prazno. 

Dihanje je nit, ki jo Ariadna – Duša, 
da Tezeju – Osebnosti, da se lahko vrne iz labirinta – blodnjaka, 
ko pokonča bika Minotavra – Ego. 

Živim v dualnosti nasprotij, 
igla dela luknje, da lahko nit veže, recimo dve hlačnici v eno 
in če je dihanje nit, je meddih igla. 

---

HAIKU

---

nit vdenem v uho
igla meddihov šiva
raztrgan posluh

---

Tisti ki pravijo da imamo samo eno življenje imajo prav, življenje je nedeljivo, le da poteka v nadaljevanjih, kajti v sekvenci ene inkarnacije se ne morem iz(po)polniti. 

  O TRANSFORMACIJI ZAVESTI 

Diktatura komunizma je igrala karte z diktaturo kapitalizma,  
prva je izgubila, druga pa izgublja. 
Nato bodo družbene razmere znova premešale karte, 
da bo 70% socializma in 30% kapitalizma 
in v talonu Civilizacije bo spet DELJENJE DOBRIN.