ljubeča moč čistega izvira v duplini srca pod Pirineji žubori,
jabolčica grla medgorami v herceg bosni na kolenih niha molče,
diham luč, v njeno mavrico zre oko,
utelešen duh sem, zvezan s pajčevinasto vrvjo.
Opisujem tri kraje, ki kažejo na tri čakre. Plexus solaris, srčno in grleno, v takem vrstnem redu jih tudi navajam:
1. Ob koncu prve vojne se je na portugalskem trem pastirčkom (predvsem Luciji) trinajstkrat prikazala Marija. Ker ljudje niso verjeli, da ima Gospa “prste vmes”, jo je Lucija prosila naj nekaj stori, da bodo ljudje verjeli, da gre zares. Ko ji je obljubila, da bo to storila, je Lucija sporočila srenji in res, tistega deževnega dne se je na polju pri vasici Fatimi zbralo 80 tisoč ljudi. Videti je bilo sonce, ki je mavrično rotiralo okrog svoje osi, ljudje so bili tako rekoč v trenutku suhi, mnogi so ozdraveli.
2. Dogodek v Lurdu se je zgodil tam okrog 1850 se mi zdi, Gospa je v neki votlini rekla Bernardki naj z rokama koplje v pesek, pritekla je voda, ki teče še danes.
3. 1980 pa se je Gospa pojavila v Medjugorju (še danes se oglaša vidcem), njeno osnovno sporočilo je bil MIR. Po razpadu juge, je, kot vemo v Bosni in Hercegovini divjala strahovita vojna. Medjugorje je katoliška enklava, takrat sta tam padli le dve granati, ki nista eksplodirali, srbski škorenj pa tja ni stopil.