Bivanje v šempaški komuni me presvetljuje in oživlja kot nenehna stalnica, kajti na zgodnjo pomlad leta 72 smo povabili prijatelje iz 'juge', Evrope in Amerike, da bi opleli njivo pšenice, kakšnih 15 ljudi se nas je zbralo. Sezuli smo se, ker je bila pšenica nizka, smo z občutkom bosopeti lahko stopali po njej in jo ročno opleli.

Ker smo imeli ovce, koze in oslico je bil na voljo tudi gnoj in ker smo jo zrelo tudi poželi smo sklenili krog.
Za setev smo shranili v kašči semena, posejana so vzklila, dozorela in jo požeto spravili v skrinje.
Omlatena slama je bila, živalim nastil, njivam hranilo.

Tistikrat je bil v vasi še mlin, spominjam se, kako sem enkrat z oslico Lučko tovoril vrečo, saj smo bivali 2 km izven vasi. Pri mletju se zgodi preobrazba, semena postanejo moka, s tem se prekine krogotok sejanj in žetev, nastane spirala, kajti moka z vodo in ognjem postane hrana. Od tod bolj doumem kakšno vlogo ima v krščanski liturgiji kruh v obliki hostije, saj gre za mistično prisotnost Kristusovega telesa.

KRUH

Smo prst preorana, posejana,
žitni kalčki, stebla in klasje,
žetev srpi in in snopov stogi,
omlateni od slame,
v kašče,
za mlinske kamne.
Voda moko zamesi,
kvas naraste,
ogenj speče.

Svit Valovnik

Vabljeni h komentiranju.

URL-ja pripomočka ni bilo mogoče najti.