MENU‎ > ‎UTD - Denar za vse‎ > ‎

Objave-UTD

Okrogla miza o UTD, marec 2017

objavljeno: 2. mar. 2017 17:05 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 9. mar. 2017 10:57 ]


Okrogla miza o UTD 


Za vse tiste, ki niste utegnili priti na okroglo mizo o UTD, je tule povzetek  ... 



Gosti: 
dr. Urban Boljka, Bernard Brščič, Branko Gerlič, Rok Kralj, Sebastjan Pikl 

okrogle mize o UTD, 
ki je potekala 21.2.2017 v dvorani Doma sindikatov, 

so se načeloma strinjali, da bi moral biti UTD dovolj visok, da bi vsakemu državljanu zagotavljal preživetje in dostojno življenje. 



Branko Gerlič je pri tem omenil, da bi bil UTD lahko vezan na življenjsko košarico, katere višina se od države do države razlikuje glede na posebne statistične analize. Implementacija UTD bi morala potekati tako na globalni oz. evropski ravni (splošni evropski temeljni dohodek, ki bi se financiral z razdelitvijo sredstev Evropske centralne banke ali s pomočjo Tobinovega davka tj. davka na finančne transakcije) kot na državni in lokalni ravni (UTD s pomočjo davka na osnaževanje okolja, izčrpavanje naravnih bogastev, zaposlitvene rente itd.). Sebastjan Pikl in dr. Urban Boljka, se strinjata, da bi bili do UTD v prvi fazi lahko upravičeni otroci (univerzalni otroški dodatek), pri tem pa slednji ugotavlja, da bi v Sloveniji najlažje vpeljali UTD po zgledu Atkinsonovega participacijskega dohodka, ki ohranja princip pogojenosti (UTD za aktivne člane skupnosti, prostovoljce, humanitarce, oskrbovalce starejših itd.). Bernard Brščič po drugi strani zatrjuje, da bomo uvedbo UTD morali upravičiti z vidika politične filozofije, saj moralne argumente t.i. “parazitizma” (“Kdor ne dela, naj ne je”) ne moremo kar z levo roko pomesti pod preprogo. V sprostitvi trga dela in opolnomočenju brezposelnih, ki želijo delati, a so za delo prikrajšani, vidi bolj optimalno rešitev kot jo prinaša uvedba UTD.

Razprava se je nadaljevala z razglabljanjem o vidikih plačanega in neplačanega dela. Govorci so se strinjali, da civilizacijo poganja naprej neplačano delo, ki ga v veliki meri opravljajo gospodinje in prostovoljci, katerim bi UTD olajšal vsakdanji boj za preživetje, opravilom kot sta čiščenje in nega pa povrnil ugled. Gerlič je med drugim poudaril prikrajšanost prekarnih delavcev za dostojno delo in plačilo – UTD bi jim omogočil boljše pogajalske predispozicije in jim dal možnost, da zavrnejo podplačano in nedostojno delo. Pikl je zatrdil, da bi si bilo potrebno zastaviti vprašanje ali delo še osmišlja naša življenja in omenil zaposlitveno rento kot eno od najbolj smiselnih virov za pridobitev UTD-ja v slovenskem prostoru. Kralj je končal razpravo z ugotovitvijo, da bi UTD moral predstavljati le korak k zagotavljanju bolj pravične družbe in izrazil strah, da bi brez simultanega obrata iz prevladujočega ekonomskega neoliberalnega modela v ekonomijo medsebojnega povezovanja in delitve, UTD sam po sebi bil precej nesmiselen ali pa celo nevaren, če bi z njim vladajoča elita navrgla drobtinice ljudem in za njihovimi hrbti nadaljevala s kopičenjem bogastva in privatizacijo javnih dobrin. Pri tem pa se vsi skupaj lahko vprašamo ali smo kot družba dovolj zreli za miselni preskok, ki bi ga zahtevala uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, saj le-ta pomeni, da bi morali ideologije 20. st. in razprtije med levimi in desnimi političnimi opcijami dokončno pustiti na smetišču zgodovine in začeti graditi družbo na povsem drugačnih temeljih. V nasprotnem primeru se nam namreč lahko zgodi, da bomo zapadli pod vpliv še bolj subtilnih ideoloških mehanizmov ...

Slovenske raziskave na temo UTD:

Valerija Korošec: Predlog UTD v Sloveniji-zakaj in kako?: http://www.umar.gov.si/…/us…/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf
Zbornik UTD v Sloveniji: premisleki, stališča, dokumenti, založba Krtina, 2011, Ljubljana
Zbornik Brezplačno kosilo za vse?, založba Krtina, 2004, Ljubljana
Sebastjan Pikl: Prihodnost dela: Temeljni dohodek kot predlog reforme socialne države: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pikl-sebastjan.pdf
Urban Boljka: Univerzalni temeljni dohodek – meje in možnosti njegove implementacije: http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/…/dr_boljka-urban.PDF






Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.







Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse!

UTD - Denar za vse

Preberite še:




Odzivi na UTD - Ali je 300 evrov dovolj, januar 2017

objavljeno: 23. jan. 2017 02:13 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 23. jan. 2017 02:14 ]



UTD naj bi predstavljal materialni temelj, ki naj bi zagotavljal eksistenčno varnost najbolj ogroženih ljudi in izboljšal občutek socialne varnosti pri vseh ljudeh, ki živijo v Sloveniji. 



Ker niste vsi člani facebook skupine: Univerzalni temeljni dohodek UTD, se mi zdi zanimivo (za kritično razmišljanje o UTD), da objavim odzive na članek UTD - Ali je 300 evrov dovolj



Nataša Zupanc: 



Vsi si predstavljajo UTD kot bonus (ali darilo), ki bi ga dobili poleg tega, kar že imajo.  



"Jaz bi dodala še tole ... pogosto imam težave razložiti ljudem, zakaj je za uvodno fazo uvedbe UTD-ja najbolj smiselen in optimalen ravno Valerijin predlog (ne le zato, ker si le tega lahko že prav ta hip privoščimo in za katerega denar dejansko že je: 'samo' drugače, bolj pošteno in bolj transparentno se ga prične razdeljevati). Najbolj 'razočarani' so namreč tisti, ki se jim teh 300 predlaganih evrov ne bo takoj in očitno poznalo, ker bodisi že imajo neke mesečne prejemke: naj bo v obliki rednih plač ali rednih honorarjev. Jih povsem razumem, ker si vsi polni UTD predstavljajo kot bonus (ali darilo), ki bi ga dobili poleg tega, kar že zdaj imajo. No, ampak ti ljudje (ki jih seveda ni malo) pozabljajo, da bi v štartu uvedba polnega UTD pomenila ne le 3x večje stroške uvedbe (zaradi česar bi bilo treba uvajati nove davke, kar bi implementacijo takoj postavilo pod vprašaj, vprašanje pa je tudi, ali ne bi vsaj nekateri izmed njih na koncu tudi sami več dali kot dobili), ampak tudi to, da bi takšno darilo od države izkoristili in v žepe pobasali najprej nekateri najbolj požrtni delodajalci, kasneje pa zaradi trga, takšnega kot je, slej ko prej vsi. Ste prepričani, da bi 300 evrov na vaših 700 evrov plače (torej skupaj 1000) ne bil odličen povod za vašega delodajalca, da vam po novem ne izplačuje le še 400, ker ve, da lahko računate še na 300, vi boste pa to požrli, ker v luči vse manj razpoložljivih delovnih mest ne boste imeli ravno izbire (in je 700 še vedno bolje kot samo 300). Tudi zato je Valerijin predlog (po mojem mnenju) še vedno najboljši predlog, s katerim v prvi in zgolj uvodni fazi družbo zlagoma pripeljemo do polnega UTD. In čas za uvedbo tega predloga je bil že včeraj! Najprej teh 300 za najbolj ranljive v družbi, potem pa imamo zgolj kakšno desetletje, največ dva, da sistem z UTD pripeljemo v fazo polnega UTD in UTD družbe."

https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1396930743671777&set=p.1396930743671777&type=3&theater
Jaz si tole takole predstavljam ... najprej 300 (če Valeriji ne uspe s svojim drugim izračunom izračunati še več, kar si lahko TAKOJ privoščimo v 2016, ker prvi izračun s 300 je bil izračunan za 2010), potem pa do 'vašega' t.i. DUTB, ki je tako in tako isto, le da brez izračunov in čez palec še enkrat višji in je tudi končni cilj vseh nas. UTD ni nobena utopija, je pa utopija to, da bi se ga dalo na polno in takoj/zdaj/tukaj uvesti praktično čez noč.



Vojko Kogej:

Uvesti UTD je kot vdeti nit v uho šivanke. Nit mora biti na začetku tanjša. Če hočemo da uvedba UTD spodleti zahtevamo nemogoče oz. preveč. Zviti politiki delajo tako: gobezdajo o 500 ali celo 1000 EUR, češ da manj je za ljudi premalo, v žepu pa držijo figo ... in nabirajo točke naivnih volivcev.




Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.







Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse!

UTD - Denar za vse



Preberite še:






UTD - Ali je 300 evrov dovolj?, napisala: Vanja Čibej, januar 2017

objavljeno: 8. jan. 2017 02:51 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 8. jan. 2017 08:13 ]



UTD naj bi predstavljal materialni temelj, ki naj bi zagotavljal eksistenčno varnost najbolj ogroženih ljudi in izboljšal občutek socialne varnosti pri vseh ljudeh, ki živijo v Sloveniji.


Velika zagovornica UTD-ja je prav gotovo dr. Valerija Korošec, ki je v svoji študiji:  Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako, dokazala, da je uvedba koncepta UTD v Sloveniji možna s preureditvijo sedanjih socialnih transferjev. Izračunala je tudi višino UTD-ja, ki naj bi znašala 300 evrov na osebo.

V nadaljevanju sem si postavila vprašanja in hkrati nanje poskušala najti odgovor. 

Toda, ali je mesečni dohodek v višini 300 evrov dovolj visok, da prepreči revščino?
Zagotovo ne. Statistično je izračunano, da je letni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo (za leto 2015) znašal 7399 evrov, na mesec torej 617 evrov na odraslo osebo. 

Tveganju socialne izključenosti je bilo leta 2015 izpostavljenih približno 385.000 oseb.


Kako statistiki izračunajo prag revščine?
Vir za izračun stopnje tveganja revščine in drugih kazalnikov so podatki iz ankete o življenjskih razmerah (SILC), v tem primeru za leto 2013, ter administrativni in registrski podatki za leto 2012, torej leto prej. Surs anketo izvaja tako, da štiri leta zaporedoma sprašuje isto skupino ljudi, tako da vsako leto četrtino gospodinjstev zamenjajo z novimi. V vzorcu, ki je reprezentativen na ravni Slovenije (po okoliših, starosti, spolu), je okoli 12.000 gospodinjstev, približno 9000 pa jih sodeluje. V njih je od 27.000 do 28.000 ljudi.1


Zakaj potem sploh uvesti UTD, če je 300 evrov prenizek znesek?
Ker bi bil to prvi korak k uvedbi UTD, ki bi bil pilotni in s pomočjo katerega bi se dalo spremljati učinke uvedbe ter ga na podlagi rezultatov razvijati naprej ali pa ga zavreči. 

Ne pozabimo, da koncept predlaganega UTD poenostavlja sistem socialnih transferjev in ga dela manj zapletenega in transparentnejšega. 


Kateri socialni transferji bi se ukinili?
Uvedba UTD bi ukinila naslednja nadomestila:
  1. nadomestilo za čas porodniškega dopusta,
  2. nadomestilo za nego in varstvo otroka,
  3. očetovsko nadomestilo,
  4. otroški dodatek,
  5. starševski dodatek,
  6. dodatek za veliko družino,
  7. pomoč ob rojstvu otroka,
  8. denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,
  9. denarna socialna pomoč (izredna denarna pomoč in trajna denarna pomoč pa bi morali biti smiselno prilagojeni),
  10. državna pokojnina,
  11. varstveni dodatek,
  12. subvencija za znižano plačilo za vrtec,
  13. subvencija šolske prehrane in dijakov,
  14. subvencija prevoza za dijake in študente,
  15. subvencija študentske prehrane,
  16. republiške štipendije oziroma štipendije, dodeljene na podlagi socialnega položaja.
Davčne olajšave bi se spremenile v nakazila in združili bi vseh 16 sedanjih socialnih transferjev. Zaposlenim in upokojencem se višina dohodkov ne bi spremenila, razen če bi imeli nižje od 300 evrov. V tem primeru bi dobili nekaj zraven. Sedanji plačniki pokojnine ali plače bi del dohodka, v višini UTD, poslali na davčno oziroma zdaj finančno upravo (Furs). Ta bi ga še isti dan nakazala na račun upravičenca, ki so mu ga prej odtrgali od plače ali pokojnine. S tem bi preprečili neplačevanje opravljenega dela, kar je največja težava številnih delavcev v Sloveniji. Furs bi 300 evrov nakazal, potem pa bi se oni ukvarjali z izterjevanjem od podjetij oziroma zaposlovalcev, ki ne bi plačevali prispevkov.2


Kako bi lahko povišali višino UTD?
Aljaska je v raziskavi Gallupa pred kratkim zasedla prvo mesto po kakovosti življenja med vsemi ameriškimi zveznimi državami. To je dokaz, kako UTD učinkuje na družbo. Pa po mojem mnenju sploh nimajo pravega UTD, saj vsota ne zagotavlja preživetja. Razdelijo pač denar, ki ga dobijo od prodaje nafte državnega naftnega podjetja. Tako kot bi v Sloveniji morali razdeliti dobiček hidroelektrarn.3

Ali lahko rečemo, da na Finskem uvajajo UTD?
Ne, ker uvajajo samo dodatni socialni transfer, ki ga bo deležen le majhen odstotek ljudi. Izbrani državljani, ne glede ali so zaposleni ali ne, bodo v pilotnem projektu dve leti prejemali 550 evrov univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). To ni UTD, ker UTD prejemajo vsi državljani, brez izjeme. Meritve, po katerih bodo spremljali učinkovitost, pa bodo morda netočne.

Ne vem, koliko so preverjene informacije, da bodo državljani izžrebani. Bolj smiselno bi se mi zdelo, da bi bili skrbno izbrani in v sorazmernem deležu (mladi/ stari, izobraženi/neizobraženi, moški/ženske, znotraj teh skupin pa naključno izbrani. Verjamem, da so pomislili tudi na ta moj predlog.

Spodbudno pa je, da bo pilotni projekt trajal do novembra prihodnje leto, ko ga bodo zvišali na 800 evrov in ga začeli izplačevati vsem državljanom. Med trajanjem pilotnega projekta pa bodo imeli čas odpraviti pomanjkljivosti in izdelati program, ki bo brezhibno deloval.


1 http://www.delo.si/novice/politika/dohodki-srednjega-sloja-nizji-prav-tako-prag-revscine.html
2,3 http://www.delo.si/nedelo/slovenija-bo-med-prvimi-uvedla-utd-ker-ga-najbolj-potrebujemo.html


Napisala: Vanja Čibej



Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.







Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse!

UTD - Denar za vse



Preberite še:




Ptiči jadralci, napisal, Niko Slana


Trebuh mi bo razparaloMojca Zelenko

Tudi zvezde niso moje, Jože Brenčič

 





















 


UTD - Ekonomski model za spremembo družbe, napisala: Vanja Čibej, december 2016

objavljeno: 7. dec. 2016 01:27 avtor: Spletni čas - Inovelmedia


Univerzalni temeljni dohodek - Ekonomski model za spremembo zastarelega modela ekonomije?

Revščina, z njo povezano prekarno delo kot nova oblika dela, brez pravic delavcev, ki ga v Sloveniji čedalje bolj pogosto uvajajo predvsem delodajalci v zasebnem, na žalost tudi v javnem sektorju, postaja čedalje večja realnost. 

Model, ki se je prav počasi in potuhnjeno vzpostavil v Sloveniji, zlasti po vstopu v EU in sprejetju enotne denarne politike, predstavlja brezposelnost kot samo po sebi dejstvo, ki se mu pač ni možno izogniti. Brezposelnost in revščina se najpogosteje razume kot statistična vrednost, ki jo je treba vzeti v zakup. Znotraj te vrednosti, vlada preigrava z različnimi socialnimi transferji in spodbudami in na veliko oznanja uspeh, če ji uspe to vrednost nekoliko omiliti in zmanjšati brezposelnost za kakšen odstotek, ki pa na žalost niha v odvisnosti od sezonskega dela, ne pa zaradi rasti gospodarstva.


Brezposelnost in revščina sta vgrajena v model ekonomije, za Slovenijo novi, za zahodni kapitalistični svet, pa stari model. Vlada sicer poskuša spodbujati gospodarstvo, preko različnih olajšav, preko različnih programov za spodbujanje zaposlovanja, a je pri tem dokaj neuspešna. S tem se vedno bolj zadolžuje in povečuje svoje dolgove, ki zopet padajo na ramena davkoplačevalcev. Kajti večina podjetij v gospodarstvu ne ustvarja novih delovnih mest, ne višajo plač, ampak kopičijo dobičke, predvsem na račun države in delavcev. Pri tem so zelo inovativni. Produktivnost na delavca regulirajo z večanjem/manjšanjem delovnega časa, s pozivi na klic - delavec jim mora biti na razpolago ves dan in vse dneve v tednu, za minimalno plačilo, brez malic, brez odmorov, brez pravice do regresa, brez pravice do dopustov ... Podjetja ne sprejemajo nobenega tveganja več in le ta intenzivno prenašajo na delavca. (S tem morda niti ne bi bilo tako hudo narobe, če bi delavec prejel za dejansko opravljene ure dovolj visoko plačilo, ki bi zagotavljalo varnost tudi v obdobju suhih krav.) Žal, ni tako! Delodajalcu je v interesu, da je veliko ljudi brezposelnih, saj ti samo čakajo in upajo, da bi se zaposlili in pristajajo na vse mogoče zahteve in na vsakršno plačilo, četudi je to minimalno. V skrajnem primeru pa najemajo poceni delovno silo iz manj razvitih držav, preko različnih agencij za zaposlovanje. Z njimi imajo še najmanj težav. Ob vsem tem lastniki podjetij kopičijo dobiček, ga skrbno nalagajo v davčne oaze ali v druge programe in postajajo vse bolj bogati. Na drugi strani pa se veča število revežev in tistih, ki komaj preživijo z minimalno plačo. 

Taka vrsta ekonomije zagotovo ne ustvarja novih delovnih mest. Lastniki podjetij bi morali vedeti, da reveži ne prinašajo dobička in da se, dolgoročno gledano, množica potrošnikov, ki bi kupovala njihove izdelke, zelo hitro zmanjšuje. 


Ali je resnično nastopil čas za spremembo in uvedbo UTD-ja, ideje, ki je stara več kot 500 let?

Ideja je zelo preprosta. Država bi vsakemu državljanu namenila določen znesek, ki bi zagotavljal dostojno življenje. Skoraj čez noč bi sprostila pritisk na državljane in rešila vprašanja vrednotenja različnih vrst dela. S tem bi priznala tudi vrednost neplačanemu delu, na primer delo z ostarelimi starši, varstvo lastnih vnukov, delo prostovoljcev na različnih področjih, delo umetnikov in študentov, delo gospodinj in številčnejših družin. Strokovnjakom bi poenostavili sedanje birokratske postopke, ki sedaj velik delež svojega časa porabijo za zadostitev birokratskih zahtev, s tem pa omogočili, da se resnično posvetijo svojemu strokovnemu delu.

Celotna država bi zadihala in z njimi državljani, bolj bi spodbujala na primer preventivne ukrepe za zdravo življenje in zdravo okolje, podpirala ekološko kmetijstvo, gospodarstvo, izobraževanje, znanost, šport, kulturo in umetnost, oblike zadružništva, socialnih podjetij, skupnostne projekte in še veliko drugega.


Naslednje volitve bo zmagala stranka, ki bo imela v svojem programu uvedbo UTD-ja?

Kaj lahko kot državljani Slovenije naredimo, da bi vsi živeli človeku dostojno življenje? 

Vprašanja se kar vrstijo. Odgovorov pa ne poznamo, prepričani smo, da na politiko ne moremo vplivati, mirno in vdano čakamo na morebitne boljše čase, ves čas nas skrbi, ali bomo ohranili svoje delo ali ne, saj so negativni pritiski iz okolja vedno močnejši.

Potrebno se je spomniti: 

Poglavitna dolžnost države Slovenije, kot pravne institucije, je, da z aktivnimi ukrepi omogoča svojim državljanom učinkovito, dostojno in kakovostno socialno življenje. Zagotoviti mora socialno pravičnost, njena poglavitna skrb bi morala biti skrb za ljudi, glede na njihov socialni in ekonomski položaj. 

Sposobna vlada ima to moč, ima instrumente, lahko uredi okolje, z ukrepi, zakonodajo, primernimi programi, le dovolj politične volje mora imeti. 

Mi, državljani, pa jih lahko volimo. V naših rokah je, da volimo ljudi, ki nas prepričajo, da ne držijo fige v žepih. Torej ni res, da ne moremo ničesar storiti! Najmanj učinkoviti smo takrat, ko ničesar ne storimo in pasivno čakamo, sprijaznjeni s "karmično" usodo. Ni prav, da si dovolimo, da tako životarimo.

Denarja je namreč dovolj, tudi za UTD, le razporediti ga je potrebno drugače!


Napisala: Vanja Čibej



Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.







Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse!

UTD - Denar za vse


Preberite še:


"Zarota tišine", Zarja Trkman

Ladijska kuhinja, Mojca Zelenko

P kot Pahor, Viktorija Wit


Cafee Kamelija, Niko Slana

Zaklenjene mavriceDolores Peroša

Čarobna megla, Lidija Polak

De mortuis, Andrej Kos

Dotore Rudi, Mojca Zelenko










UTD je dobra nadgradnja "socialne države", Spletni čas, december 2016

objavljeno: 2. dec. 2016 15:58 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 2. dec. 2016 17:19 ]

Gibanje za dostojno in socialno družbo je 9. novembra 2016 organiziralo 4. nacionalno konferenco »Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela«.


Na konferenci je bil govorec tudi dr. Igor Pribac, na temo Univerzalnega temeljnega dohodka. Dr. Igor Pribac je urednik dveh zbornikov o UTD-ju. Po njegovem mnenju je univerzalni temeljni dohodek dobra nadgradnja socialne države.


Prisluhnite njegovim mislim:

 Posnetek: Mojca Dular, Vir: http://za-misli.si/subkultura/3157-univerzalni-temeljni-dohodek



Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.




Spletni čas


Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na sliko!

UTD - Denar za vse


Preberite še:


Cafee Kamelija, Niko Slana

Zaklenjene mavriceDolores Peroša

Čarobna megla, Lidija Polak

De mortuis, Andrej Kos

Dotore Rudi, Mojca Zelenko




Zavezništvo za boj proti revščini, oktober 2016

objavljeno: 22. okt. 2016 06:00 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 22. okt. 2016 06:02 ]


Povabilo v Zavezništvo za boj proti revščini 

Vabimo Vas, da aktivno sodelujete v Zavezništvu za boj proti revščini v Sloveniji. Namen tega zavezništva je ustvariti pozitivno družbeno klimo, ki bi vodila v korenite spremembe socialne politike s sprejemom ustrezne zakonodaje do leta 2020. Vabimo vse v Sloveniji, ne glede na politično ali ideološko opredelitev. Organizacije in posamezniki Zavezništva lahko v bistveni meri vplivamo na družbeno klimo in na to, da bi državni organi ukrepali in ne bi vse ostajalo le pri besedah in obljubah. 

Vlado in parlament želimo spodbuditi k pripravi in sprejemu Zakona o Univerzalnem temeljnem dohodku. Naš poziv temelji na dejstvu, da naj bi bila Slovenija po svoji ustavi socialna država ter v skladu s prepričanjem, da je to potrebno in možno, kljub drugačnim neoliberalističnim težnjam. Prav tako izhajamo iz dejstva, da je v Sloveniji že uveljavljena ureditev, ki s številnimi socialnimi sistemi in transferji blaži socialne stiske in uveljavlja družbeno solidarnost na področju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega varstva in zavarovanja, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja in še kje. Pa vendar je leta 2016 v Sloveniji še vedno 287.000 državljanov (14,3 %), ki živijo pod statističnim pragom tveganja revščine. Mnogi ljudje ne morejo preživeti brez neposredne pomoči humanitarnih organizacij. Veliko je zgodb o lačnih otrocih, množi se beračenje in brezdomstvo. Socialne stiske močno povečuje visoka brezposelnost, vse bolj pa tudi revščina zaposlenih.  

Vsi ti pojavi so toliko bolj boleči ob sorazmerno visokem družbenem in življenjskem standardu večine slovenskega prebivalstva in ob dejstvu, da je slovenska država članica EU in OECD, ter se kljub svojim gospodarskim in finančnim problemom po različnih lestvicah uvršča med 30 najbolj razvitih držav na svetu. Pretežni del omenjene dohodkovne revščine je mogoče odpraviti s preureditvijo socialne politike in socialnih transferjev. Pri tem se zavedamo, da tu ne gre za neproduktivno porabo, ampak za močan motivacijski in kohezijski dejavnik, ki lahko zelo spodbudno deluje tudi na družbeno produktivnost. Pri tem pa niso odločilne le gospodarska rast in finančne možnosti – te namreč imamo – marveč tudi volja po temeljitih spremembah in konkretnih ukrepih. 

Temeljna sprememba, ki bi jo lahko uresničili s posebnim celovitim zakonom, bi bila uvedba UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DOHODKA (UTD), ki bi nadomestil veliko sedanjih socialnih transferjev (socialne pomoči, otroške dodatke, štipendije, subvencije, nadomestila za čas brezposelnosti, itd.), ki bi poenotil sistem, bistveno zmanjšal administracijo in odpravil občutek ponižanosti sedanjih prejemnikov socialnih pomoči, povečal pa bi tudi socialno varnost zaposlenih in upokojencev. S tem bi namreč tudi zagotovili, da se ob vseh izplačilih osebnih dohodkov vplačujejo tudi vsi obvezni prispevki, in sicer pod enakimi pogoji za vse, brez izjeme. Socialna varnost zaposlenih je namreč le do določene mere zagotovljena v okviru pravic iz delovnega razmerja; enako velja za socialno varnost upokojencev v pokojninskem sistemu (kjer bi npr. morala biti zagotovljena najnižja pokojnina v višini 500 evrov mesečno, delodajalci bi morali postopoma normalizirati prispevek za pokojninsko zavarovanje kot povsod v Evropi, na raven delojemalcev). Vendar pa bi Univerzalni temeljni dohodek za vse državljane po naši presoji postopoma lahko uvedli tako, da bi ga najprej prejemali le državljani, ki nimajo lastnih dohodkov, med njimi pa najprej otroci. 

Zavezništvo za boj proti revščini pomeni organizacijsko nadgradnjo in povezovanje vseh dosedanjih prizadevanj za uvedbo UTD v Slovenijo. Vse od razprav, ki jih je leta 2004 s prvim zbornikom o UTD sprožil dr. Igor Pribac, do prvega Predloga (izračuna višine in financiranje) UTD v Sloveniji, dr. Valerije Korošec, posvetom v Državnem svetu, z drugim zbornikom o UTD (2012), preko Sekcije za promocijo UTD v Sloveniji v okviru Zofijinih ljubimcev v Mariboru. Ta je z g. Brankom Gerličem na čelu začela in sooblikovala Evropsko državljansko pobudo za UTD, ki je potrdila, da so v EU prebivalci Slovenije nadpovprečno zavezani vrednotam humanosti. Idejo UTD je tako že pred tremi leti začel aktivno podpirati tudi Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS). V zadnjem letu so skupno pobudo za Zavezništva za boj proti revščini podale organizacije: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Sekcija za promocijo univerzalnega temeljnega dohodka in Rdeči križ Slovenije. 

Pri tem se zgledujemo po pristopu Evropske UTD organizacije, ki je v svoji Deklaraciji zapisala, da je »Univerzalni temeljni dohodek denarni znesek, ki se izplačuje mesečno vsakemu (članu) individualno in nepogojno, in ki je dovolj visok, da zagotavlja osnove pogoje za materialno eksistenco in vključenost v družbo«, pri tem pa nas »razlike v utemeljitvah, pristopih in implementaciji Univerzalnega temeljnega dohodka ne omejujejo pri sodelovanju.« O višini UTD razmišljamo v razponu od minimalnega zneska v višini 300 evrov, ki bi ga lahko brez dodatnih javnih (davčnih) finančnih sredstev uvedli takoj in za vse enako (kot kaže izračun iz leta 2010), pa vse do želja o maksimalni višini UTD 617 evrov, ki označuje prag revščine v Sloveniji leta 2015. 
  
To pobudo bodo do sklica zbora prvih 1.000 članov v okviru iniciativnega sveta koordinirali dr. Valerija Korošec, članica Sekcije za promocijo UTD, predstavnica Slovenije v Evropski in svetovni organizaciji za UTD, g. Slavko Grčar kot predstavnik pobudnikov Zavezništva, ga. Tereza Novak, predstavnica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij, NFHOS ter dr. Igor Pribac, dr. Tanja Rener, dr. Jože Mencinger, Darja Groznik in dr. Dušan Keber.

Veselimo se sodelovanja z Vami, čakamo Vašo pristopnico in Vas lepo pozdravljamo!

V imenu iniciativnega odbora: dr. Valerija Korošec, Slavko Grčar in Tereza Novak

To pristopno izjavo (v spodnji priponki) lahko pošljete po e-pošti na 

nfhos.info@gmail.com 

ali na naslov: Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije pri Slovenski filantropiji, Poljanska cesta 12, 1000 Ljubljana


V Ljubljani, 17.10. 2016, na Mednarodni dan boja proti revščini



Avtorji: Sekcija UTD, Slavko Grčar, Tereza Novak, Valerija Korošec



Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.










Peticija za UTD, julij 2016

objavljeno: 16. jul. 2016 02:03 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 16. jul. 2016 02:16 ]


Za UTD - Univerzalni Temeljni Dohodek - Peticija. 

Pridruži se tudi ti! 

Kaj je UTD? Živimo v družbenem sistemu, kjer je bogastvo družbe na splošno zelo neenakomerno porazdeljeno, zato je moralno edino pravično, da se del skupnega bogastva znajde tudi v žepih naših nepriviligiranih sodržavljanov, ki se soočajo z zelo hudimi ekzistenčnimi težavami, s splošnim pomanjkanjem. Danes je že več kot 200.000 (!) slovenskih državljanov revnih, glede na krizo, v kateri se nahaja Slovenija, se bo to število nedvomno še dodatno zvišalo. Srednji razred izginja, novi varčevalni načrti naših politikov, pa bodo dodatno prizadeli vse tiste, ki se težko prebijamo iz meseca v mesec. Pri nas na obzorju ni videti politika ali politično stranko, ki bi zagovarjala drugačen pristop do reševanja nastalih problemov, zato moramo postati vidni in glasni ter od naše države zahtevati spremembe, ki jih v sebi nosi UTD. Po izračunih Dr. Valerije Korošec je 300 EUR/mesec tista vsota, ki bi stvari spremenila, pri tem pa naš državni proračun ne bi dodatno obremenjevala, celo nekaj prihrankov bi ostalo. UTD bi prejemal vsak državljan Slovenije od dojenčka do stoletnika. Več o UTD si lahko preberete v tem članku časopisa Dnevnik (Objektiv):  


in članek starejšega datuma objavljen v Mladini: 

http://www.mladina.si/50634/dr-valerija-korosec-sociologinja/

S podpisom Peticije o uvedbi UTD-ja bomo naše vrle zastopnike ljudstva v Državnem zboru prisilili, da prisluhnejo nam, ki naj bi v demokraciji v resnici vladali. Cilje je, da bi v naslednjih dneh dosegli 100.000 podpisov! Peticijo bomo nato prinesli v Državni zbor RS.


Vse kar morate narediti, da vpišete svoje ime in priimek ter naslov vaše elektronske pošte.

Pobudo za peticijo pošljite tudi svojim prijateljem in znancem (Facebook, Twitter,...), saj je čas, da vzamemo stvari v svoje roke!

Tukaj se lahko podpišete!

http://www.pravapeticija.com/utd



Še več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.







Ali je UTD samo ime za nov davek?, avtor: Vanja Čibej, junij 2016

objavljeno: 6. jun. 2016 22:05 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 6. jun. 2016 22:12 ]

Da bodo Švicarji zavrnili UTD, univerzalni temeljni dohodek, je bilo pričakovano, čeprav sem sama močno navijala in upala, da bi uspel. Bilo bi prelepo! Pri pripravi in promociji tistih, ki so dali pobudo, me je ves čas motila samo višina UTDja. Ne glede na Švico in njihov standard se mi je zdel znesek, tudi za njihove razmere, previsok. Seveda se je večina Švicarjev prestrašila, predvsem ker jih je, po mojem mnenju, skrbelo financiranje UTDja. Verjetno popolnoma upravičeno! In seveda se zdi potem ideja o UTD nerealna in utopična!

Valerija Korošec je v svoji študiji predlagala UTD v višini 300 evrov. Slednji se zdi nizek in ne zadostuje za pokritje osnovnih življenjskih stroškov, a bil bi prvi korak k uvajanju, spremljanju finančnih učinkov in spreminjanja družbe kot celote. Kajti UTD ima resnično daljnosežne razsežnosti, saj bi, poleg vseh pozitivnih učinkov (odpravo revščine, pravičnejša družba ...), dodobra pretresel tudi trg delovne sile. Ena izmed bojazni je, da bi ljudje ne hoteli več delati del, ki so fizično naporna in slabo plačana. Rešitev je silno preprosta. Tovrstna dela je potrebno le bolj nagraditi, z višjo plačo, verjamem, da bi se našlo veliko ljudi, ki bi za dobro plačo z veseljem opravljali tudi zdaj manj zanimiva dela, kjer ni pomembna izobrazba, danes najbolj pomembna in čaščena spremenljivka za določanje višine plače. Tako bi se vzpostavilo novo razmerje, podobno kot velja za izdelke in storitve, glede pa ponudbo in povpraševanje. V tem primeru bi se zrušila umetno izdelana razmerja med višino plače, ki jo določajo osnovni ponderji glede na izobrazbo, odgovornost, izmensko delo ...  - nove spremenljivke bi povzročile, da bi lahko postali bolj elastični in bolje pripravljeni na spremembe, ki nam jih prinaša doba velikih tehnoloških rešitev, država pa se nikoli ne bi "zmotila" pri spodbujanju določenega profila poklicev, ko veliko diplomantov "izvisi", ker zanje ni dovolj prostih delovnih mest.

Odgovor, ali je UTD le ime za novo vrsto davka, je negativen. Prvič zato, ker bi delili le obstoječa sredstva, drugič zato, ker UTD predstavlja mnogo več! UTD spreminja družbo! Morda se tega bojijo politiki, ki si ne upajo zagristi v jabolko, ker je bolje tako kot je, ker je udobneje in varneje gasiti majhne požare kot se spopasti s težavami bolj sistemsko in analitično. Koga bomo naslednjič volili? Tistega, ki nas bo prepričal s svojim programom. Spremljajmo jih in bodimo aktivni državljani!

Gremo dalje, četudi referendum v Švici ni uspel, bomo mi vztrajali.


Zapisala: Vanja Čibej


Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.






 

Referendum za UTD v Švici, junij 2016

objavljeno: 3. jun. 2016 15:54 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 4. jun. 2016 01:04 ]

Svoje volilne enote je Švica odprla že 3. junija, zaprejo pa jih 5. junija, opoldan. V nedeljo, 5. junija, bodo že znani prvi rezultati.  

Predhodne ankete niso navdušujoče, ena večjih anket pravi, da bo 40 % volilcev volilo za UTD. Ni slabo, toda ali bo dovolj? Obstajajo pa tudi merjenja, ki pravijo, da bo odstotek bistveno manjši, okoli 30 %. 

Kakršenkoli rezultat bo že, pomembno je, da se o UTD govori, da idejo o UTD vzame za svojo čimveč ljudi in da ne zamre. UTDju je naklonjenih vedno več ljudi in veliko ljudem predstavlja lučko na koncu tunela in ne le sanje utopistov. 

UTD zagotavlja odpravo revščine in vrača ljudem dostojanstvo. Ne zapravimo te možnosti in bodimo pozorni na politiko v lastni državi ter postanimo bolj aktivni državljani. Govorimo o UTD, razmišljajmo in premikajmo meje lastne svobode. 


Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.




Velikanski plakat v Ženevi, ki so ga izdelali za promocijo referenduma o UTD




Kratek predstavitveni film o UTD, maj 2016

objavljeno: 29. maj 2016 01:18 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 29. maj 2016 01:19 ]


Posnetek je star, pripravljen za promocijo UTD pri podpisovanju peticije, ki so jo izvedli v EU. Podpisovanje peticije se je zaključilo 14.1.2014, vendar niso nabrali dovolj podpisov. Če nismo uspeli v EU, lahko v Sloveniji? Slovenija je tako majhna država, in bi morda lahko postala prva pilotna država v EU?

Video je še vedno aktualen, kot je aktualen tudi UTD. 




Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.




1-10 of 17