MENU > UTD - Denar za vse >
Objave-UTD
UTD oz. Evropska unija na preizkušnji, napisala: Vanja Čibej
Še vedno trdim, da bi bil Univerzalni temeljni dohodek edina rešitev iz zagat značilnega valovanja med obdobji kriz in "blagostanja" in izhod iz norenja kapitalizma v vsej svoji surovi obliki in hlepenju po povečanju produktivnosti ne glede na ceno. Kapitalizem in vse njegove krize so slab sistem (dajmo si to priznati!), saj nas v vsakem trenutku lahko pahne v krize in vojne. Kriza "Koronavirus" predstavlja vrh neoliberalnega kapitalizma in čas bo pokazal, ali bo prešel v neko novo obliko družbene ureditve, ali nas bo zavrtelo za nekaj stoletij nazaj in se bo treba boriti za že pridobljene pravice. S prejšnjim svetom nismo bili zadovoljni, vsaj velika večina državljanov sveta (če le ne gledamo samo iz lastne, egocentrične perspektive), a današnji koronavirus je videti, kot bi bil napeljan na mlin tistim, ki vladajo že tisočletja. Že res, da veliko naših politikov in znanih ljudi pravi "Vsi smo na istem čolnu,", kar ni res - so taki, ki na tem skupnem čolnu vihtijo palico in so taki, ki so zaprti v karanteni, izolirani in obsojeni na fb in druga socialna omrežja, kjer si delimo raznorazne izzive od A do Ž in poskušamo pregnati tesnobo z nevidno/vidnim sovražnikom. Nevidni je virus, vidni pa so nekateri ukrepi, ki jih sprejemajo ali ne sprejemajo države. Ne vem, kaj se dejansko dogaja z EU, stanje je po vsej Evropi, podobno, kot je pri nas. Je pa EU kot skupnost evropskih držav, na veliki preizkušnji. Videti je, da solidarnosti med članicami skorajda ni, zapirajo se meje in krepi se nacionalizem oz. pretirano domoljubje. Ne spoznam se na vse sklade, ki jih ima EU v igri, upam, da ima sklad namenjen za situacije, kot nas je sedaj doletela. Najbrž jih ima tudi Slovenija (ne samo blagovne rezerve, kje so skladi za razmere "višje sile"?) in če ne, je v stanju finančno nedoraslega otroka (se opiram na neki članek, da smo Slovenci na razvojni stopnji otroka, kar se tiče upravljanja s financami, saj večina nima prihrankov in se komaj prebijejo iz meseca v mesec, četudi zaslužijo zadovoljivo. Zadnji teden do plače ostanejo brez denarja. Tokrat sem bila izzvana s strani dr. Valerije Korošec. Postavila je vprašanja, na katera poskušam tudi sama odgovoriti, čeprav se v moje misli vrivajo bolj vprašanja kot odgovori. 1) Ali se naj višina UTD ravna po potrebah najbolj revnih? Ne, po mojih predlogih ne. Tisti, ki so prebrali moj Predlog iz leta 2010! vedo, da sem jaz zastavila malo bolj kompleksno: UTD ne sme prizadeti najšibkejših in HKRATI mora biti dober za večino ljudi. Kaj to pomeni? To pomeni, da če je UTD prenizek in bi bili zato najrevnejši prizadeti, POTEM PAČ PUSTIŠ VEČ OD STAREGA SISTEMA, tisti del, ki je najbolj ranljivim že sedaj pomagal priti do 'večinsko' sprejetega minimuma. Nima smisla delati !univerzalnega! sistema glede na potrebe najšibkejših 10% ljudi. Ker potem imajo prav tisti, ki rečejo, da je to brez veze, ker je potem bolj učinkovito poskrbeti za tistih 10%. (dr. Valerija Korošec) V primeru, da se ne bomo ravnali po najšibkejših 10 % ljudi, je ves model pravičnosti in solidarnosti, povzeto v besedo univerzalnost, popolnoma zgrešen. Kajti oni so revni in prav njim se godi največja krivica. Če imamo do sedaj priznan minimum, čemu potem UTD? Komu naj bi bil UTD torej namenjen? Ali ga sploh potrebujemo? Zakaj? Saj smo še vedno socialna država, a ne? Socialni transferji itak delujejo, nekateri jih potrebujejo, nekateri so iznajdljivi in jih izkoriščajo. Tako namreč trenutno delujemo. Ali želimo vzpostaviti t.i. srednji sloj ljudi in se zapeljati v kapitalistični svet po 2. svetovni vojni, ki smo ga mi v Sloveniji preskočili na račun socialistične samoupravne ureditve? Seveda aktiviste, ki se trudijo ohraniti obstoječe socialne pravičnosti cenim, nikakor pa se ne strinjam, da želijo UTD zaviti v obstoječe pakete socialne pomoči. Mesečni temeljni dohodek niti približno ni UTD! Težko razumem in sprejemam sedanje enkratne pomoči v času koronavirusa, ki mu pravijo mesečni temeljni dohodek in so si izraz izposodili iz filozofije oz. je vzet iz konteksta Univerzalnega temeljnega dohodka. To, kar zdaj država daje, je pomoč, izhajajoča iz krize, je krizni dodatek, nikakor pa ne mesečni temeljni dohodek, res je tudi, da ni univerzalni - je krizni in nič več in nič manj! Veliko vprašanj sem nanizala in premalo odgovorov! Vendar dokler bomo imeli v svojih glavah tako miselnost, bomo cepetali na mestu, seveda, če bo sreča na naši strani, sicer nas lahko trenutni položaj zdaj in potem porine še v slabše stanje. Naš sistem deluje po načelu, daj - dam oz. dam - daj, in pozablja, da tisti, ki nič nima, ne more ničesar dati v zameno. Prava pomoč je samo tista, ki da, in v zameno nič ne pričakuje. To je osnovni postulat pravične in zdrave družbe in tudi postulat Univerzalnega temeljnega dohodka. Tako ga sama razumem. Prvi postulat UTD je, da je brezpogojni! Vse ostalo so samo izpeljanke dosedanjih socialnih transferjev in pri tem ne vidim nobene razlike med zdaj in potem, samo več birokratizacije in morda več dela za javne uslužbence? Če smo s tem zadovoljni, tudi prav. Vse dokler se bomo delili na posamezne majhne skupinice (skupina skozi oči prekariata, skupina samozaposlenih, skupina kulturnikov, skupina zdravstvenih delavcev, gasilcev, društev ...), vse dotlej, bo kakšna skupina odpadla, in se ji bo godila krivica). Zanimivo, skupina brezposelnih je tako zlomljena, in ranjena, da nima moči združiti svojih članov. Pa še stereotip, da so leni, se jih drži. Zanimivo je tudi, da smo tako brezčutni in naši politiki vehementno izjavljajo, da bodo morda na koga "pozabili", in nam se to zdi nekako samoumevno. Samo miselnost univerzalnosti lahko odpravi dosedanje krivice. Seveda, ni dvoma, da se to vsak vpraša. In po svetu so ta pristop celo spodbujali. (Jaz ne). V smislu, izračunajte si sami, kaj Vam bo uvedba UTD prinesla. Po moji oceni je to napačen pristop. UTD SAMO GARANTIRA, da nikomur dohodek ne pade pod nivo UTD. To je neke vrste družbeno zavarovanje za primer nesreče. Ali si kdo lahko predstavlja, da bo nekdo zadovoljen s 300 ...ali 600 evri potem, ko je imel plačo 1.000 ali 1.800? Zato večina ljudi ni naklonjena UTD, če izhaja iz lastne pozicije. UTD nagovarja ljudi na drugačne način, tako da morajo razmišljati o družbi na način, ki presega njihovo individualno pozicijo. UTD jim zagarantira, da NIHČE v njihovi družbi ne bo tako lačen in brez denarja, da bi jih za tistih 300 evrov oguljfal, oropal ali ubil. UTD jih garantira nekoliko bolj pošteno in varno družbo, v kateri bodo živeli, in ta DRUŽBENA varnost je tista intrinzična vrednost, ki jo prinaša UTD. (dr. Valerija Korošec) Vprašanje: "Ali bi jaz bil zadovoljen z UTD?" bi si po mojem moral postaviti vsak posameznik, ne da bi si po tem postavljal dodatna vprašanja kot npr. "Je to sploh možno, saj krivice so in bodo vedno od in na vekomaj. Saj jaz kot posameznik itak ne morem nič narediti ... "Morda bi pri tem raje pomislil: Seveda ne, kot posameznik, razen če sem v položaju trinoga, ne morem veliko storiti. Lahko pa storim eno malenkost! Lahko rečem, da bi bil z UTDjem zadovoljen, če bi s tem prispeval k pravični in svobodni družbi. Kako to storiti je pa stvar tehnikalij, ki naj bi jih zgradili tisti, ki se na teorije sistemov dobro spoznajo. Kajti oni bi morali vedeti tretji postulat: Posameznik je osnovni gradnik skupnosti! Vprašanja s strani dr. Valerije Korošec se nizajo, na fb strani jih prav danes objavlja. <Več> Napisala: Vanja Čibej Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse!  Preberite še: |
Sociologinja Valerija Korošec: Skrajni čas je, da uvedemo UTD
#zaUTD, enakost žensk & neposredno e-demokracijo Brisala sem balast in tisto, kar spodkopava sam namen (intenco) in predvsem UČINKOVITOST členov, ki so namenjeni socialni varnosti samozaposlenih. S temi spremembami bi lahko rekli, da v Sloveniji, prvič, za določeno skupino, za 2,5 mesca uveljavljamo 'pravi UTD', čeprav ZAČASNO, samo za 3 mesece in samo za skupino samozaposlenih - torej v obliki UTD pilota. Če te predloge vidimo kot 'pilot', obstaja možnost, da bi ga lahko po 1. juniju aplicirali celo širše in za dalj časa v obliki negativnega davka v kontekstu koncepta VARNE PROŽNOSTI. Zato je pomembno, da se ZDAJ nastavi prave trajektorije, v smislu pravega načina (univerzalno, uniformno, brezpogojno, individualno, in ki omogoča preživetja nad pragom revščine). V tem smislu in upoštevaje predpostavko, da bo kriza, predvsem za nekatere skupine samozaposlenih trajala morda tudi naslednjih 12 mesecev, neobvezno PRIPOROČAM, da se v tem trenutku spremeni 34. Člen (točka 3) in uvede UTD v višini 600 za cel mesec in 300 za pol mesca. To utemeljujem z ozirom na: 1) leta 2010 objavljen algoritem izračuna višine UTD v Predlogu UTD v Sloveniji – Zakaj in kako, 2) glede na mejo revščine, ter hkratne obete nižje cene elektrike, nižje cene goriv, različne odpise davkov itd. TER 3) zato, da bi lahko ta ukrep, v primeru, da bo uspešen nadaljevali, in kjer ocenjujem, da bi bila višina 600 evrov prava številka, ki pa jo bo POTEM težko nižati. Lep pozdrav, dr. Valerija KOROŠEC Čatež, 31. 3. 2020 (izplačilo) (1) Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti obrazec v elektronski obliki do 31. maja 2020 (objavljen je na portalu eDavki), s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti v predvidenem in/ali normalnem obsegu. (2) Mesečni temeljni dohodek iz tretjega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev, iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena izplača Finančna uprava Republike Slovenije. (3) Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, vloži izjavo za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece. 36. člen (zagotavljanje sredstev za izplačila mesečnega temeljnega dohodka) Sredstva za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. 37. člen (poračun mesečnega temeljnega dohodka) Prejeta pomoč bo obračunana pri naslednji davčni napovedi. vir: FB Valerija Korošec Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse! |
Zdaj je pravi trenutek za UTD
Včeraj zvečer sem se pogovarjala s prijateljico Aljošo Križ o UTD-ju, kako bi lahko stara Evropa, trenutno največje žarišče korona virusa, "izkoristila" nastali položaj. Politika bi lahko naredila eno izmed svojih najboljših potez za razrešitev stiske, v kateri se trenutno nahaja zelo veliko ljudi. Uvedla bi lahko univerzalni temeljni dogodek za vse državljane. Evropska unija ima zdaj priložnost, ki se ji zlepa ne bo več ponudila. Zdaj lahko pokaže, da zna poskrbeti za svoje državljane in da politiki ni vseeno zanje. In ljudje bi ji bili hvaležni, in ko se bo ta srhljivost končala, verjamem, da bi se državljani aktivirali, po svojih najboljših močeh, da se hitreje dvignemo iz opustošenja, ki smo ga priča. V.Č. Zdaj je pravi trenutek!  Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse! |
Okrogla miza o UTD, marec 2017
Okrogla miza o UTD Za vse tiste, ki niste utegnili priti na okroglo mizo o UTD, je tule povzetek ... Gosti: dr. Urban Boljka, Bernard Brščič, Branko Gerlič, Rok Kralj, Sebastjan Pikl okrogle mize o UTD, ki je potekala 21.2.2017 v dvorani Doma sindikatov, so se načeloma strinjali, da bi moral biti UTD dovolj visok, da bi vsakemu državljanu zagotavljal preživetje in dostojno življenje. Branko Gerlič je pri tem omenil, da bi bil UTD lahko vezan na življenjsko košarico, katere višina se od države do države razlikuje glede na posebne statistične analize. Implementacija UTD bi morala potekati tako na globalni oz. evropski ravni (splošni evropski temeljni dohodek, ki bi se financiral z razdelitvijo sredstev Evropske centralne banke ali s pomočjo Tobinovega davka tj. davka na finančne transakcije) kot na državni in lokalni ravni (UTD s pomočjo davka na osnaževanje okolja, izčrpavanje naravnih bogastev, zaposlitvene rente itd.). Sebastjan Pikl in dr. Urban Boljka, se strinjata, da bi bili do UTD v prvi fazi lahko upravičeni otroci (univerzalni otroški dodatek), pri tem pa slednji ugotavlja, da bi v Sloveniji najlažje vpeljali UTD po zgledu Atkinsonovega participacijskega dohodka, ki ohranja princip pogojenosti (UTD za aktivne člane skupnosti, prostovoljce, humanitarce, oskrbovalce starejših itd.). Bernard Brščič po drugi strani zatrjuje, da bomo uvedbo UTD morali upravičiti z vidika politične filozofije, saj moralne argumente t.i. “parazitizma” (“Kdor ne dela, naj ne je”) ne moremo kar z levo roko pomesti pod preprogo. V sprostitvi trga dela in opolnomočenju brezposelnih, ki želijo delati, a so za delo prikrajšani, vidi bolj optimalno rešitev kot jo prinaša uvedba UTD. Razprava se je nadaljevala z razglabljanjem o vidikih plačanega in neplačanega dela. Govorci so se strinjali, da civilizacijo poganja naprej neplačano delo, ki ga v veliki meri opravljajo gospodinje in prostovoljci, katerim bi UTD olajšal vsakdanji boj za preživetje, opravilom kot sta čiščenje in nega pa povrnil ugled. Gerlič je med drugim poudaril prikrajšanost prekarnih delavcev za dostojno delo in plačilo – UTD bi jim omogočil boljše pogajalske predispozicije in jim dal možnost, da zavrnejo podplačano in nedostojno delo. Pikl je zatrdil, da bi si bilo potrebno zastaviti vprašanje ali delo še osmišlja naša življenja in omenil zaposlitveno rento kot eno od najbolj smiselnih virov za pridobitev UTD-ja v slovenskem prostoru. Kralj je končal razpravo z ugotovitvijo, da bi UTD moral predstavljati le korak k zagotavljanju bolj pravične družbe in izrazil strah, da bi brez simultanega obrata iz prevladujočega ekonomskega neoliberalnega modela v ekonomijo medsebojnega povezovanja in delitve, UTD sam po sebi bil precej nesmiselen ali pa celo nevaren, če bi z njim vladajoča elita navrgla drobtinice ljudem in za njihovimi hrbti nadaljevala s kopičenjem bogastva in privatizacijo javnih dobrin. Pri tem pa se vsi skupaj lahko vprašamo ali smo kot družba dovolj zreli za miselni preskok, ki bi ga zahtevala uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, saj le-ta pomeni, da bi morali ideologije 20. st. in razprtije med levimi in desnimi političnimi opcijami dokončno pustiti na smetišču zgodovine in začeti graditi družbo na povsem drugačnih temeljih. V nasprotnem primeru se nam namreč lahko zgodi, da bomo zapadli pod vpliv še bolj subtilnih ideoloških mehanizmov ... Slovenske raziskave na temo UTD: Valerija Korošec: Predlog UTD v Sloveniji-zakaj in kako?: http://www.umar.gov.si/…/us…/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf Zbornik UTD v Sloveniji: premisleki, stališča, dokumenti, založba Krtina, 2011, Ljubljana Zbornik Brezplačno kosilo za vse?, založba Krtina, 2004, Ljubljana Sebastjan Pikl: Prihodnost dela: Temeljni dohodek kot predlog reforme socialne države: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pikl-sebastjan.pdf Urban Boljka: Univerzalni temeljni dohodek – meje in možnosti njegove implementacije: http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/…/dr_boljka-urban.PDF Članek vzet i Fb strani: https://www.facebook.com/groups/105487814988/?fref=ts Vir članka na Fb strani: https://www.facebook.com/groups/105487814988/?fref=ts Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse!  Preberite še: |
Odzivi na UTD - Ali je 300 evrov dovolj, januar 2017
UTD naj bi predstavljal materialni temelj, ki naj bi zagotavljal eksistenčno varnost najbolj ogroženih ljudi in izboljšal občutek socialne varnosti pri vseh ljudeh, ki živijo v Sloveniji. Nataša Zupanc: Vsi si predstavljajo UTD kot bonus (ali darilo), ki bi ga dobili poleg tega, kar že imajo. "Jaz bi dodala še tole ... pogosto imam težave razložiti ljudem, zakaj je za uvodno fazo uvedbe UTD-ja najbolj smiselen in optimalen ravno Valerijin predlog (ne le zato, ker si le tega lahko že prav ta hip privoščimo in za katerega denar dejansko že je: 'samo' drugače, bolj pošteno in bolj transparentno se ga prične razdeljevati). Najbolj 'razočarani' so namreč tisti, ki se jim teh 300 predlaganih evrov ne bo takoj in očitno poznalo, ker bodisi že imajo neke mesečne prejemke: naj bo v obliki rednih plač ali rednih honorarjev. Jih povsem razumem, ker si vsi polni UTD predstavljajo kot bonus (ali darilo), ki bi ga dobili poleg tega, kar že zdaj imajo. No, ampak ti ljudje (ki jih seveda ni malo) pozabljajo, da bi v štartu uvedba polnega UTD pomenila ne le 3x večje stroške uvedbe (zaradi česar bi bilo treba uvajati nove davke, kar bi implementacijo takoj postavilo pod vprašaj, vprašanje pa je tudi, ali ne bi vsaj nekateri izmed njih na koncu tudi sami več dali kot dobili), ampak tudi to, da bi takšno darilo od države izkoristili in v žepe pobasali najprej nekateri najbolj požrtni delodajalci, kasneje pa zaradi trga, takšnega kot je, slej ko prej vsi. Ste prepričani, da bi 300 evrov na vaših 700 evrov plače (torej skupaj 1000) ne bil odličen povod za vašega delodajalca, da vam po novem ne izplačuje le še 400, ker ve, da lahko računate še na 300, vi boste pa to požrli, ker v luči vse manj razpoložljivih delovnih mest ne boste imeli ravno izbire (in je 700 še vedno bolje kot samo 300). Tudi zato je Valerijin predlog (po mojem mnenju) še vedno najboljši predlog, s katerim v prvi in zgolj uvodni fazi družbo zlagoma pripeljemo do polnega UTD. In čas za uvedbo tega predloga je bil že včeraj! Najprej teh 300 za najbolj ranljive v družbi, potem pa imamo zgolj kakšno desetletje, največ dva, da sistem z UTD pripeljemo v fazo polnega UTD in UTD družbe."  Jaz si tole takole predstavljam ... najprej 300 (če Valeriji ne uspe s svojim drugim izračunom izračunati še več, kar si lahko TAKOJ privoščimo v 2016, ker prvi izračun s 300 je bil izračunan za 2010), potem pa do 'vašega' t.i. DUTB, ki je tako in tako isto, le da brez izračunov in čez palec še enkrat višji in je tudi končni cilj vseh nas. UTD ni nobena utopija, je pa utopija to, da bi se ga dalo na polno in takoj/zdaj/tukaj uvesti praktično čez noč. Vojko Kogej: Uvesti UTD je kot vdeti nit v uho šivanke. Nit mora biti na začetku tanjša. Če hočemo da uvedba UTD spodleti zahtevamo nemogoče oz. preveč. Zviti politiki delajo tako: gobezdajo o 500 ali celo 1000 EUR, češ da manj je za ljudi premalo, v žepu pa držijo figo ... in nabirajo točke naivnih volivcev. Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse! Preberite še: Bokobrane v morje Virtualna galerija, Denis Polanc |
UTD - Ali je 300 evrov dovolj?, napisala: Vanja Čibej, januar 2017
UTD naj bi predstavljal materialni temelj, ki naj bi zagotavljal eksistenčno varnost najbolj ogroženih ljudi in izboljšal občutek socialne varnosti pri vseh ljudeh, ki živijo v Sloveniji. Velika zagovornica UTD-ja je prav gotovo dr. Valerija Korošec, ki je v svoji študiji: Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako, dokazala, da je uvedba koncepta UTD v Sloveniji možna s preureditvijo sedanjih socialnih transferjev. Izračunala je tudi višino UTD-ja, ki naj bi znašala 300 evrov na osebo. V nadaljevanju sem si postavila vprašanja in hkrati nanje poskušala najti odgovor. Toda, ali je mesečni dohodek v višini 300 evrov dovolj visok, da prepreči revščino? Zagotovo ne. Statistično je izračunano, da je letni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo (za leto 2015) znašal 7399 evrov, na mesec torej 617 evrov na odraslo osebo. Kako statistiki izračunajo prag revščine? Vir za izračun stopnje tveganja revščine in drugih kazalnikov so podatki iz ankete o življenjskih razmerah (SILC), v tem primeru za leto 2013, ter administrativni in registrski podatki za leto 2012, torej leto prej. Surs anketo izvaja tako, da štiri leta zaporedoma sprašuje isto skupino ljudi, tako da vsako leto četrtino gospodinjstev zamenjajo z novimi. V vzorcu, ki je reprezentativen na ravni Slovenije (po okoliših, starosti, spolu), je okoli 12.000 gospodinjstev, približno 9000 pa jih sodeluje. V njih je od 27.000 do 28.000 ljudi.1 Zakaj potem sploh uvesti UTD, če je 300 evrov prenizek znesek? Ker bi bil to prvi korak k uvedbi UTD, ki bi bil pilotni in s pomočjo katerega bi se dalo spremljati učinke uvedbe ter ga na podlagi rezultatov razvijati naprej ali pa ga zavreči. Ne pozabimo, da koncept predlaganega UTD poenostavlja sistem socialnih transferjev in ga dela manj zapletenega in transparentnejšega. Uvedba UTD bi ukinila naslednja nadomestila:
Kako bi lahko povišali višino UTD? Aljaska je v raziskavi Gallupa pred kratkim zasedla prvo mesto po kakovosti življenja med vsemi ameriškimi zveznimi državami. To je dokaz, kako UTD učinkuje na družbo. Pa po mojem mnenju sploh nimajo pravega UTD, saj vsota ne zagotavlja preživetja. Razdelijo pač denar, ki ga dobijo od prodaje nafte državnega naftnega podjetja. Tako kot bi v Sloveniji morali razdeliti dobiček hidroelektrarn.3 Ali lahko rečemo, da na Finskem uvajajo UTD? Ne, ker uvajajo samo dodatni socialni transfer, ki ga bo deležen le majhen odstotek ljudi. Izbrani državljani, ne glede ali so zaposleni ali ne, bodo v pilotnem projektu dve leti prejemali 550 evrov univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). To ni UTD, ker UTD prejemajo vsi državljani, brez izjeme. Meritve, po katerih bodo spremljali učinkovitost, pa bodo morda netočne. Ne vem, koliko so preverjene informacije, da bodo državljani izžrebani. Bolj smiselno bi se mi zdelo, da bi bili skrbno izbrani in v sorazmernem deležu (mladi/ stari, izobraženi/neizobraženi, moški/ženske, znotraj teh skupin pa naključno izbrani. Verjamem, da so pomislili tudi na ta moj predlog. Spodbudno pa je, da bo pilotni projekt trajal do novembra prihodnje leto, ko ga bodo zvišali na 800 evrov in ga začeli izplačevati vsem državljanom. Med trajanjem pilotnega projekta pa bodo imeli čas odpraviti pomanjkljivosti in izdelati program, ki bo brezhibno deloval. 1 http://www.delo.si/novice/politika/dohodki-srednjega-sloja-nizji-prav-tako-prag-revscine.html 2,3 http://www.delo.si/nedelo/slovenija-bo-med-prvimi-uvedla-utd-ker-ga-najbolj-potrebujemo.html Napisala: Vanja Čibej Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse! Preberite še: Luksuz. Naš vsakdanji kruh, Monika Kubelj Kira knjiga v januarju, Ksenija Orel Dom upokojencev v Izoli in Stanislava Čebron, Aljoša Križ Ko jagenčki obmolknejo, Viktorija Wit Trebuh mi bo razparalo, Mojca Zelenko Tudi zvezde niso moje, Jože Brenčič |
UTD - Ekonomski model za spremembo družbe, napisala: Vanja Čibej, december 2016
Univerzalni temeljni dohodek - Ekonomski model za spremembo zastarelega modela ekonomije? Revščina, z njo povezano prekarno delo kot nova oblika dela, brez pravic delavcev, ki ga v Sloveniji čedalje bolj pogosto uvajajo predvsem delodajalci v zasebnem, na žalost tudi v javnem sektorju, postaja čedalje večja realnost. Model, ki se je prav počasi in potuhnjeno vzpostavil v Sloveniji, zlasti po vstopu v EU in sprejetju enotne denarne politike, predstavlja brezposelnost kot samo po sebi dejstvo, ki se mu pač ni možno izogniti. Brezposelnost in revščina se najpogosteje razume kot statistična vrednost, ki jo je treba vzeti v zakup. Znotraj te vrednosti, vlada preigrava z različnimi socialnimi transferji in spodbudami in na veliko oznanja uspeh, če ji uspe to vrednost nekoliko omiliti in zmanjšati brezposelnost za kakšen odstotek, ki pa na žalost niha v odvisnosti od sezonskega dela, ne pa zaradi rasti gospodarstva. Brezposelnost in revščina sta vgrajena v model ekonomije, za Slovenijo novi, za zahodni kapitalistični svet, pa stari model. Vlada sicer poskuša spodbujati gospodarstvo, preko različnih olajšav, preko različnih programov za spodbujanje zaposlovanja, a je pri tem dokaj neuspešna. S tem se vedno bolj zadolžuje in povečuje svoje dolgove, ki zopet padajo na ramena davkoplačevalcev. Kajti večina podjetij v gospodarstvu ne ustvarja novih delovnih mest, ne višajo plač, ampak kopičijo dobičke, predvsem na račun države in delavcev. Pri tem so zelo inovativni. Produktivnost na delavca regulirajo z večanjem/manjšanjem delovnega časa, s pozivi na klic - delavec jim mora biti na razpolago ves dan in vse dneve v tednu, za minimalno plačilo, brez malic, brez odmorov, brez pravice do regresa, brez pravice do dopustov ... Podjetja ne sprejemajo nobenega tveganja več in le ta intenzivno prenašajo na delavca. (S tem morda niti ne bi bilo tako hudo narobe, če bi delavec prejel za dejansko opravljene ure dovolj visoko plačilo, ki bi zagotavljalo varnost tudi v obdobju suhih krav.) Žal, ni tako! Delodajalcu je v interesu, da je veliko ljudi brezposelnih, saj ti samo čakajo in upajo, da bi se zaposlili in pristajajo na vse mogoče zahteve in na vsakršno plačilo, četudi je to minimalno. V skrajnem primeru pa najemajo poceni delovno silo iz manj razvitih držav, preko različnih agencij za zaposlovanje. Z njimi imajo še najmanj težav. Ob vsem tem lastniki podjetij kopičijo dobiček, ga skrbno nalagajo v davčne oaze ali v druge programe in postajajo vse bolj bogati. Na drugi strani pa se veča število revežev in tistih, ki komaj preživijo z minimalno plačo. Taka vrsta ekonomije zagotovo ne ustvarja novih delovnih mest. Lastniki podjetij bi morali vedeti, da reveži ne prinašajo dobička in da se, dolgoročno gledano, množica potrošnikov, ki bi kupovala njihove izdelke, zelo hitro zmanjšuje. Ali je resnično nastopil čas za spremembo in uvedbo UTD-ja, ideje, ki je stara več kot 500 let? Ideja je zelo preprosta. Država bi vsakemu državljanu namenila določen znesek, ki bi zagotavljal dostojno življenje. Skoraj čez noč bi sprostila pritisk na državljane in rešila vprašanja vrednotenja različnih vrst dela. S tem bi priznala tudi vrednost neplačanemu delu, na primer delo z ostarelimi starši, varstvo lastnih vnukov, delo prostovoljcev na različnih področjih, delo umetnikov in študentov, delo gospodinj in številčnejših družin. Strokovnjakom bi poenostavili sedanje birokratske postopke, ki sedaj velik delež svojega časa porabijo za zadostitev birokratskih zahtev, s tem pa omogočili, da se resnično posvetijo svojemu strokovnemu delu. Celotna država bi zadihala in z njimi državljani, bolj bi spodbujala na primer preventivne ukrepe za zdravo življenje in zdravo okolje, podpirala ekološko kmetijstvo, gospodarstvo, izobraževanje, znanost, šport, kulturo in umetnost, oblike zadružništva, socialnih podjetij, skupnostne projekte in še veliko drugega. Naslednje volitve bo zmagala stranka, ki bo imela v svojem programu uvedbo UTD-ja? Kaj lahko kot državljani Slovenije naredimo, da bi vsi živeli človeku dostojno življenje? Vprašanja se kar vrstijo. Odgovorov pa ne poznamo, prepričani smo, da na politiko ne moremo vplivati, mirno in vdano čakamo na morebitne boljše čase, ves čas nas skrbi, ali bomo ohranili svoje delo ali ne, saj so negativni pritiski iz okolja vedno močnejši. Potrebno se je spomniti: Poglavitna dolžnost države Slovenije, kot pravne institucije, je, da z aktivnimi ukrepi omogoča svojim državljanom učinkovito, dostojno in kakovostno socialno življenje. Zagotoviti mora socialno pravičnost, njena poglavitna skrb bi morala biti skrb za ljudi, glede na njihov socialni in ekonomski položaj. Sposobna vlada ima to moč, ima instrumente, lahko uredi okolje, z ukrepi, zakonodajo, primernimi programi, le dovolj politične volje mora imeti. Mi, državljani, pa jih lahko volimo. V naših rokah je, da volimo ljudi, ki nas prepričajo, da ne držijo fige v žepih. Torej ni res, da ne moremo ničesar storiti! Najmanj učinkoviti smo takrat, ko ničesar ne storimo in pasivno čakamo, sprijaznjeni s "karmično" usodo. Ni prav, da si dovolimo, da tako životarimo. Denarja je namreč dovolj, tudi za UTD, le razporediti ga je potrebno drugače! Napisala: Vanja Čibej Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na UTD - denar za vse! Preberite še: "Zarota tišine", Zarja Trkman Ladijska kuhinja, Mojca Zelenko P kot Pahor, Viktorija Wit UTD je dobra nadgradnja "socialne države", Spletni čas Cafee Kamelija, Niko Slana Zaklenjene mavrice, Dolores Peroša Čarobna megla, Lidija Polak De mortuis, Andrej Kos Dotore Rudi, Mojca Zelenko Vena, velika dama, Alenka Prelc Nori orkester in Kamišibaj v Izoli , Spletni čas |
UTD je dobra nadgradnja "socialne države", Spletni čas, december 2016
Gibanje za dostojno in socialno družbo je 9. novembra 2016 organiziralo 4. nacionalno konferenco »Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela«. Na konferenci je bil govorec tudi dr. Igor Pribac, na temo Univerzalnega temeljnega dohodka. Dr. Igor Pribac je urednik dveh zbornikov o UTD-ju. Po njegovem mnenju je univerzalni temeljni dohodek dobra nadgradnja socialne države. Prisluhnite njegovim mislim: Posnetek: Mojca Dular, Vir: http://za-misli.si/subkultura/3157-univerzalni-temeljni-dohodek Spletni čas Vse objave te rubrike si lahko ogledate s klikom na sliko! Preberite še: Cafee Kamelija, Niko Slana Zaklenjene mavrice, Dolores Peroša Čarobna megla, Lidija Polak De mortuis, Andrej Kos Dotore Rudi, Mojca Zelenko Vena, velika dama, Alenka Prelc Nori orkester in Kamišibaj v Izoli , Spletni čas 7. primorski pravljični festival, Spletni čas Temačno in drugačno, Dolores Peroša Blog, ki z vami deli osebne izkušnje, Monika Kubelj |
Zavezništvo za boj proti revščini, oktober 2016
Povabilo v Zavezništvo za boj proti revščini Vabimo Vas, da aktivno sodelujete v Zavezništvu za boj proti revščini v Sloveniji. Namen tega zavezništva je ustvariti pozitivno družbeno klimo, ki bi vodila v korenite spremembe socialne politike s sprejemom ustrezne zakonodaje do leta 2020. Vabimo vse v Sloveniji, ne glede na politično ali ideološko opredelitev. Organizacije in posamezniki Zavezništva lahko v bistveni meri vplivamo na družbeno klimo in na to, da bi državni organi ukrepali in ne bi vse ostajalo le pri besedah in obljubah. Vlado in parlament želimo spodbuditi k pripravi in sprejemu Zakona o Univerzalnem temeljnem dohodku. Naš poziv temelji na dejstvu, da naj bi bila Slovenija po svoji ustavi socialna država ter v skladu s prepričanjem, da je to potrebno in možno, kljub drugačnim neoliberalističnim težnjam. Prav tako izhajamo iz dejstva, da je v Sloveniji že uveljavljena ureditev, ki s številnimi socialnimi sistemi in transferji blaži socialne stiske in uveljavlja družbeno solidarnost na področju pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega varstva in zavarovanja, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja in še kje. Pa vendar je leta 2016 v Sloveniji še vedno 287.000 državljanov (14,3 %), ki živijo pod statističnim pragom tveganja revščine. Mnogi ljudje ne morejo preživeti brez neposredne pomoči humanitarnih organizacij. Veliko je zgodb o lačnih otrocih, množi se beračenje in brezdomstvo. Socialne stiske močno povečuje visoka brezposelnost, vse bolj pa tudi revščina zaposlenih. Vsi ti pojavi so toliko bolj boleči ob sorazmerno visokem družbenem in življenjskem standardu večine slovenskega prebivalstva in ob dejstvu, da je slovenska država članica EU in OECD, ter se kljub svojim gospodarskim in finančnim problemom po različnih lestvicah uvršča med 30 najbolj razvitih držav na svetu. Pretežni del omenjene dohodkovne revščine je mogoče odpraviti s preureditvijo socialne politike in socialnih transferjev. Pri tem se zavedamo, da tu ne gre za neproduktivno porabo, ampak za močan motivacijski in kohezijski dejavnik, ki lahko zelo spodbudno deluje tudi na družbeno produktivnost. Pri tem pa niso odločilne le gospodarska rast in finančne možnosti – te namreč imamo – marveč tudi volja po temeljitih spremembah in konkretnih ukrepih. Temeljna sprememba, ki bi jo lahko uresničili s posebnim celovitim zakonom, bi bila uvedba UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DOHODKA (UTD), ki bi nadomestil veliko sedanjih socialnih transferjev (socialne pomoči, otroške dodatke, štipendije, subvencije, nadomestila za čas brezposelnosti, itd.), ki bi poenotil sistem, bistveno zmanjšal administracijo in odpravil občutek ponižanosti sedanjih prejemnikov socialnih pomoči, povečal pa bi tudi socialno varnost zaposlenih in upokojencev. S tem bi namreč tudi zagotovili, da se ob vseh izplačilih osebnih dohodkov vplačujejo tudi vsi obvezni prispevki, in sicer pod enakimi pogoji za vse, brez izjeme. Socialna varnost zaposlenih je namreč le do določene mere zagotovljena v okviru pravic iz delovnega razmerja; enako velja za socialno varnost upokojencev v pokojninskem sistemu (kjer bi npr. morala biti zagotovljena najnižja pokojnina v višini 500 evrov mesečno, delodajalci bi morali postopoma normalizirati prispevek za pokojninsko zavarovanje kot povsod v Evropi, na raven delojemalcev). Vendar pa bi Univerzalni temeljni dohodek za vse državljane po naši presoji postopoma lahko uvedli tako, da bi ga najprej prejemali le državljani, ki nimajo lastnih dohodkov, med njimi pa najprej otroci. Zavezništvo za boj proti revščini pomeni organizacijsko nadgradnjo in povezovanje vseh dosedanjih prizadevanj za uvedbo UTD v Slovenijo. Vse od razprav, ki jih je leta 2004 s prvim zbornikom o UTD sprožil dr. Igor Pribac, do prvega Predloga (izračuna višine in financiranje) UTD v Sloveniji, dr. Valerije Korošec, posvetom v Državnem svetu, z drugim zbornikom o UTD (2012), preko Sekcije za promocijo UTD v Sloveniji v okviru Zofijinih ljubimcev v Mariboru. Ta je z g. Brankom Gerličem na čelu začela in sooblikovala Evropsko državljansko pobudo za UTD, ki je potrdila, da so v EU prebivalci Slovenije nadpovprečno zavezani vrednotam humanosti. Idejo UTD je tako že pred tremi leti začel aktivno podpirati tudi Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS). V zadnjem letu so skupno pobudo za Zavezništva za boj proti revščini podale organizacije: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Sekcija za promocijo univerzalnega temeljnega dohodka in Rdeči križ Slovenije. Pri tem se zgledujemo po pristopu Evropske UTD organizacije, ki je v svoji Deklaraciji zapisala, da je »Univerzalni temeljni dohodek denarni znesek, ki se izplačuje mesečno vsakemu (članu) individualno in nepogojno, in ki je dovolj visok, da zagotavlja osnove pogoje za materialno eksistenco in vključenost v družbo«, pri tem pa nas »razlike v utemeljitvah, pristopih in implementaciji Univerzalnega temeljnega dohodka ne omejujejo pri sodelovanju.« O višini UTD razmišljamo v razponu od minimalnega zneska v višini 300 evrov, ki bi ga lahko brez dodatnih javnih (davčnih) finančnih sredstev uvedli takoj in za vse enako (kot kaže izračun iz leta 2010), pa vse do želja o maksimalni višini UTD 617 evrov, ki označuje prag revščine v Sloveniji leta 2015. To pobudo bodo do sklica zbora prvih 1.000 članov v okviru iniciativnega sveta koordinirali dr. Valerija Korošec, članica Sekcije za promocijo UTD, predstavnica Slovenije v Evropski in svetovni organizaciji za UTD, g. Slavko Grčar kot predstavnik pobudnikov Zavezništva, ga. Tereza Novak, predstavnica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij, NFHOS ter dr. Igor Pribac, dr. Tanja Rener, dr. Jože Mencinger, Darja Groznik in dr. Dušan Keber. Veselimo se sodelovanja z Vami, čakamo Vašo pristopnico in Vas lepo pozdravljamo! V imenu iniciativnega odbora: dr. Valerija Korošec, Slavko Grčar in Tereza Novak To pristopno izjavo (v spodnji priponki) lahko pošljete po e-pošti na nfhos.info@gmail.com ali na naslov: Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije pri Slovenski filantropiji, Poljanska cesta 12, 1000 Ljubljana V Ljubljani, 17.10. 2016, na Mednarodni dan boja proti revščini |
| Priloge:
Zavezništvo_17oktober2016.pdf
Peticija za UTD, julij 2016
Za UTD - Univerzalni Temeljni Dohodek - Peticija. Pridruži se tudi ti! Kaj je UTD? Živimo v družbenem sistemu, kjer je bogastvo družbe na splošno zelo neenakomerno porazdeljeno, zato je moralno edino pravično, da se del skupnega bogastva znajde tudi v žepih naših nepriviligiranih sodržavljanov, ki se soočajo z zelo hudimi ekzistenčnimi težavami, s splošnim pomanjkanjem. Danes je že več kot 200.000 (!) slovenskih državljanov revnih, glede na krizo, v kateri se nahaja Slovenija, se bo to število nedvomno še dodatno zvišalo. Srednji razred izginja, novi varčevalni načrti naših politikov, pa bodo dodatno prizadeli vse tiste, ki se težko prebijamo iz meseca v mesec. Pri nas na obzorju ni videti politika ali politično stranko, ki bi zagovarjala drugačen pristop do reševanja nastalih problemov, zato moramo postati vidni in glasni ter od naše države zahtevati spremembe, ki jih v sebi nosi UTD. Po izračunih Dr. Valerije Korošec je 300 EUR/mesec tista vsota, ki bi stvari spremenila, pri tem pa naš državni proračun ne bi dodatno obremenjevala, celo nekaj prihrankov bi ostalo. UTD bi prejemal vsak državljan Slovenije od dojenčka do stoletnika. Več o UTD si lahko preberete v tem članku časopisa Dnevnik (Objektiv): in članek starejšega datuma objavljen v Mladini: http://www.mladina.si/50634/dr-valerija-korosec-sociologinja/ S podpisom Peticije o uvedbi UTD-ja bomo naše vrle zastopnike ljudstva v Državnem zboru prisilili, da prisluhnejo nam, ki naj bi v demokraciji v resnici vladali. Cilje je, da bi v naslednjih dneh dosegli 100.000 podpisov! Peticijo bomo nato prinesli v Državni zbor RS. Vse kar morate narediti, da vpišete svoje ime in priimek ter naslov vaše elektronske pošte. Pobudo za peticijo pošljite tudi svojim prijateljem in znancem (Facebook, Twitter,...), saj je čas, da vzamemo stvari v svoje roke! Tukaj se lahko podpišete! http://www.pravapeticija.com/utd |
1-10 of 20
