Valerija Korošec je v svoji študiji predlagala UTD v višini 300 evrov. Slednji se zdi nizek in ne zadostuje za pokritje osnovnih življenjskih stroškov, a bil bi prvi korak k uvajanju, spremljanju finančnih učinkov in spreminjanja družbe kot celote. Kajti UTD ima resnično daljnosežne razsežnosti, saj bi, poleg vseh pozitivnih učinkov (odpravo revščine, pravičnejša družba ...), dodobra pretresel tudi trg delovne sile. Ena izmed bojazni je, da bi ljudje ne hoteli več delati del, ki so fizično naporna in slabo plačana. Rešitev je silno preprosta. Tovrstna dela je potrebno le bolj nagraditi, z višjo plačo, verjamem, da bi se našlo veliko ljudi, ki bi za dobro plačo z veseljem opravljali tudi zdaj manj zanimiva dela, kjer ni pomembna izobrazba, danes najbolj pomembna in čaščena spremenljivka za določanje višine plače. Tako bi se vzpostavilo novo razmerje, podobno kot velja za izdelke in storitve, glede pa ponudbo in povpraševanje. V tem primeru bi se zrušila umetno izdelana razmerja med višino plače, ki jo določajo osnovni ponderji glede na izobrazbo, odgovornost, izmensko delo ...  - nove spremenljivke bi povzročile, da bi lahko postali bolj elastični in bolje pripravljeni na spremembe, ki nam jih prinaša doba velikih tehnoloških rešitev, država pa se nikoli ne bi "zmotila" pri spodbujanju določenega profila poklicev, ko veliko diplomantov "izvisi", ker zanje ni dovolj prostih delovnih mest.

Odgovor, ali je UTD le ime za novo vrsto davka, je negativen. Prvič zato, ker bi delili le obstoječa sredstva, drugič zato, ker UTD predstavlja mnogo več! UTD spreminja družbo! Morda se tega bojijo politiki, ki si ne upajo zagristi v jabolko, ker je bolje tako kot je, ker je udobneje in varneje gasiti majhne požare kot se spopasti s težavami bolj sistemsko in analitično. Koga bomo naslednjič volili? Tistega, ki nas bo prepričal s svojim programom. Spremljajmo jih in bodimo aktivni državljani!

Gremo dalje, četudi referendum v Švici ni uspel, bomo mi vztrajali.