Branko Gerlič je pri tem omenil, da bi bil UTD lahko vezan na življenjsko košarico, katere višina se od države do države razlikuje glede na posebne statistične analize. Implementacija UTD bi morala potekati tako na globalni oz. evropski ravni (splošni evropski temeljni dohodek, ki bi se financiral z razdelitvijo sredstev Evropske centralne banke ali s pomočjo Tobinovega davka tj. davka na finančne transakcije) kot na državni in lokalni ravni (UTD s pomočjo davka na osnaževanje okolja, izčrpavanje naravnih bogastev, zaposlitvene rente itd.). Sebastjan Pikl in dr. Urban Boljka, se strinjata, da bi bili do UTD v prvi fazi lahko upravičeni otroci (univerzalni otroški dodatek), pri tem pa slednji ugotavlja, da bi v Sloveniji najlažje vpeljali UTD po zgledu Atkinsonovega participacijskega dohodka, ki ohranja princip pogojenosti (UTD za aktivne člane skupnosti, prostovoljce, humanitarce, oskrbovalce starejših itd.). Bernard Brščič po drugi strani zatrjuje, da bomo uvedbo UTD morali upravičiti z vidika politične filozofije, saj moralne argumente t.i. “parazitizma” (“Kdor ne dela, naj ne je”) ne moremo kar z levo roko pomesti pod preprogo. V sprostitvi trga dela in opolnomočenju brezposelnih, ki želijo delati, a so za delo prikrajšani, vidi bolj optimalno rešitev kot jo prinaša uvedba UTD.

Razprava se je nadaljevala z razglabljanjem o vidikih plačanega in neplačanega dela. Govorci so se strinjali, da civilizacijo poganja naprej neplačano delo, ki ga v veliki meri opravljajo gospodinje in prostovoljci, katerim bi UTD olajšal vsakdanji boj za preživetje, opravilom kot sta čiščenje in nega pa povrnil ugled. Gerlič je med drugim poudaril prikrajšanost prekarnih delavcev za dostojno delo in plačilo – UTD bi jim omogočil boljše pogajalske predispozicije in jim dal možnost, da zavrnejo podplačano in nedostojno delo. Pikl je zatrdil, da bi si bilo potrebno zastaviti vprašanje ali delo še osmišlja naša življenja in omenil zaposlitveno rento kot eno od najbolj smiselnih virov za pridobitev UTD-ja v slovenskem prostoru. Kralj je končal razpravo z ugotovitvijo, da bi UTD moral predstavljati le korak k zagotavljanju bolj pravične družbe in izrazil strah, da bi brez simultanega obrata iz prevladujočega ekonomskega neoliberalnega modela v ekonomijo medsebojnega povezovanja in delitve, UTD sam po sebi bil precej nesmiselen ali pa celo nevaren, če bi z njim vladajoča elita navrgla drobtinice ljudem in za njihovimi hrbti nadaljevala s kopičenjem bogastva in privatizacijo javnih dobrin. Pri tem pa se vsi skupaj lahko vprašamo ali smo kot družba dovolj zreli za miselni preskok, ki bi ga zahtevala uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, saj le-ta pomeni, da bi morali ideologije 20. st. in razprtije med levimi in desnimi političnimi opcijami dokončno pustiti na smetišču zgodovine in začeti graditi družbo na povsem drugačnih temeljih. V nasprotnem primeru se nam namreč lahko zgodi, da bomo zapadli pod vpliv še bolj subtilnih ideoloških mehanizmov ...

Slovenske raziskave na temo UTD:

Valerija Korošec: Predlog UTD v Sloveniji-zakaj in kako?: http://www.umar.gov.si/…/us…/publikacije/dz/2010/dz06-10.pdf
Zbornik UTD v Sloveniji: premisleki, stališča, dokumenti, založba Krtina, 2011, Ljubljana
Zbornik Brezplačno kosilo za vse?, založba Krtina, 2004, Ljubljana
Sebastjan Pikl: Prihodnost dela: Temeljni dohodek kot predlog reforme socialne države: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pikl-sebastjan.pdf
Urban Boljka: Univerzalni temeljni dohodek – meje in možnosti njegove implementacije: http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/…/dr_boljka-urban.PDF