UTD naj bi predstavljal materialni temelj, ki naj bi zagotavljal eksistenčno varnost najbolj ogroženih ljudi in izboljšal občutek socialne varnosti pri vseh ljudeh, ki živijo v Sloveniji. Velika zagovornica UTD-ja je prav gotovo dr. Valerija Korošec, ki je v svoji študiji: Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako, dokazala, da je uvedba koncepta UTD v Sloveniji možna s preureditvijo sedanjih socialnih transferjev. Izračunala je tudi višino UTD-ja, ki naj bi znašala 300 evrov na osebo. V nadaljevanju sem si postavila vprašanja in hkrati nanje poskušala najti odgovor. Toda, ali je mesečni dohodek v višini 300 evrov dovolj visok, da prepreči revščino? Zagotovo ne. Statistično je izračunano, da je letni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo (za leto 2015) znašal 7399 evrov, na mesec torej 617 evrov na odraslo osebo. Kako statistiki izračunajo prag revščine? Vir za izračun stopnje tveganja revščine in drugih kazalnikov so podatki iz ankete o življenjskih razmerah (SILC), v tem primeru za leto 2013, ter administrativni in registrski podatki za leto 2012, torej leto prej. Surs anketo izvaja tako, da štiri leta zaporedoma sprašuje isto skupino ljudi, tako da vsako leto četrtino gospodinjstev zamenjajo z novimi. V vzorcu, ki je reprezentativen na ravni Slovenije (po okoliših, starosti, spolu), je okoli 12.000 gospodinjstev, približno 9000 pa jih sodeluje. V njih je od 27.000 do 28.000 ljudi.1 Zakaj potem sploh uvesti UTD, če je 300 evrov prenizek znesek? Ker bi bil to prvi korak k uvedbi UTD, ki bi bil pilotni in s pomočjo katerega bi se dalo spremljati učinke uvedbe ter ga na podlagi rezultatov razvijati naprej ali pa ga zavreči. Ne pozabimo, da koncept predlaganega UTD poenostavlja sistem socialnih transferjev in ga dela manj zapletenega in transparentnejšega. Uvedba UTD bi ukinila naslednja nadomestila:
Kako bi lahko povišali višino UTD? Aljaska je v raziskavi Gallupa pred kratkim zasedla prvo mesto po kakovosti življenja med vsemi ameriškimi zveznimi državami. To je dokaz, kako UTD učinkuje na družbo. Pa po mojem mnenju sploh nimajo pravega UTD, saj vsota ne zagotavlja preživetja. Razdelijo pač denar, ki ga dobijo od prodaje nafte državnega naftnega podjetja. Tako kot bi v Sloveniji morali razdeliti dobiček hidroelektrarn.3 Ali lahko rečemo, da na Finskem uvajajo UTD? Ne, ker uvajajo samo dodatni socialni transfer, ki ga bo deležen le majhen odstotek ljudi. Izbrani državljani, ne glede ali so zaposleni ali ne, bodo v pilotnem projektu dve leti prejemali 550 evrov univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). To ni UTD, ker UTD prejemajo vsi državljani, brez izjeme. Meritve, po katerih bodo spremljali učinkovitost, pa bodo morda netočne. Ne vem, koliko so preverjene informacije, da bodo državljani izžrebani. Bolj smiselno bi se mi zdelo, da bi bili skrbno izbrani in v sorazmernem deležu (mladi/ stari, izobraženi/neizobraženi, moški/ženske, znotraj teh skupin pa naključno izbrani. Verjamem, da so pomislili tudi na ta moj predlog. Spodbudno pa je, da bo pilotni projekt trajal do novembra prihodnje leto, ko ga bodo zvišali na 800 evrov in ga začeli izplačevati vsem državljanom. Med trajanjem pilotnega projekta pa bodo imeli čas odpraviti pomanjkljivosti in izdelati program, ki bo brezhibno deloval. 1 http://www.delo.si/novice/politika/dohodki-srednjega-sloja-nizji-prav-tako-prag-revscine.html 2,3 http://www.delo.si/nedelo/slovenija-bo-med-prvimi-uvedla-utd-ker-ga-najbolj-potrebujemo.html Napisala: Vanja Čibej Preberite še: Luksuz. Naš vsakdanji kruh, Monika Kubelj Kira knjiga v januarju, Ksenija Orel Dom upokojencev v Izoli in Stanislava Čebron, Aljoša Križ Ko jagenčki obmolknejo, Viktorija Wit Trebuh mi bo razparalo, Mojca Zelenko Tudi zvezde niso moje, Jože Brenčič |