MENU‎ > ‎UTD - Denar za vse‎ > ‎Objave-UTD‎ > ‎

UTD - denar za vse, avtor: Branko Gerlič, maj 2016

objavljeno: 3. maj 2016 22:24 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 3. maj 2016 23:02 ]

Univerzalni temeljni dohodek ali UTD je pravzaprav zelo stara zamisel, ki govori o tem, da je človeška skupnost dolžna vsem svojim pripadnikom zagotoviti preživetje.

V zadnjih stoletjih je veliko mislecev razlagalo, kaj naj bi to pravzaprav pomenilo. Vsak seveda v skladu z okoliščinami, v katerih je živel in jih poznal.

Danes si skupnost, ki naj bi vsem svojim članom zagotavljala preživetje, razlagamo vsaj na dva načina:
skupnost je po eni strani država, po drugi pa pravzaprav človeštvo kot celota.

Da je UTD razumljen in predlagan kot denarni znesek, ki naj bi ga v rednih presledkih, praviloma mesečno, prejemal vsak pripadnik skupnosti - torej državljan ali, v idealno zamišljeni prihodnosti človeška skupnost - je pač posledica tega, da je v razmerah kakršne smo si ustvarili, denar pač sredstvo, s katerim najlažje zadovoljimo svoje vsakdanje potrebe.

Zato je praktično povsod, kjer se resno razmišlja o uvedbi UTD kot sprejemljivi in izvedljivi alternativi sedanjemu, na "konkurenčnosti" temelječem sistemu svetovne in državnih ureditev, pri čemer je ta konkurenčnost dejansko postala vseobsegajoča vera, ki zahteva tak odnos, tako med posamezniki kot med regijami in državami izhodišče zanj ustrezen mesečni dohodek, ki bo vsakomur redno, vsak mesec in brez kakršnih koli drugih pogojev kot zgolj izpolnjevanje zahteve, da je živ, in da je pripadnik skupnosti, ki je UTD uvedla.

Ta znesek bi moral zadostovati, da lahko vsakdo tudi brez redne zaposlitve, torej dela proti plačilu, preživi na način, ki se v konkretnem okolju razume kot dostojno.

Za Slovenijo (in Evropo kot celoto) je to vsaj na prvi pogled precej zahtevna zadeva:
Dostojno v tem okolju namreč pomeni, da ima vsakdo možnost zagotoviti si - torej kupiti) zdravo, raznoliko prehrano, da ima vsakdo možnost najeti si skromno, vendar suho in toplo bivališče, v katerem ima neposreden dostop (vodovod) do pitne vode, da ima vsakdo možnost biti zdravstveno oskrbovan ter da ima vsakdo na voljo izobraževati v smeri in na ravni, ki si ju želi in zmore.
Za vse to je, kajpak, potrebno, da ima vsak dostop do kulturnih in informativnih dejavnosti in, da ima vsakdo možnost aktivno preživljati svoj prosti čas.
Tisti prosti čas, ki si ga bo izbral in določal sam in mu ne bo vsiljen zaradi neurejenosti s konkurenčnostjo prežetega delovnega razmerja.

In nikar se ne bojte: ljudje bodo in bomo kljub tem možnostim, ki naj bi jih omogočal uveljavljeni UTD, še vedno hoteli več, kot zgolj skromno, pa četudi dostojno preživeti.
Torej bodo in bomo tudi kot uživalci UTD-ja še vedno delali tudi proti plačilu - torej bili zaposleni.

Je pa zelo verjetno, da bomo več svojega časa posvetili tudi lastnemu izobraževanju in s tem postali produktivnejši. In zadovoljnejši.

In prav zato, ker bomo tudi prek UTD postali bolj izobraženi, bomo seveda razumeli, da mora skupnost, ki nam ta UTD zagotavlja in plačuje, zanj (in za naše šolanje in za naše zdravje in za naše prometnice, pa tudi za našo osebno in skupno varnost; in še za marsikaj, kar potrebujemo bodisi kot posamezniki bodisi kot manjše ali večje skupnosti) imeti ustrezne dohodke.
Torej bomo enako kot zdaj plačevali davke.

Da pa ti ne bodo nič večji, kot so zdaj, ampak bodo le bolj smiselno razporejeni, je dovolj natančno preračunano v številnih predlogih, kako v konkretnih okoljih pridobiti sredstva za UTD.

Za Slovenijo je vsaj za zdaj še najboljši predlog dr. Valerije Korošec, ki si ga lahko ogledate na naslovu


http://utd.zofijini.net/wp-content/uploads/sites/5/2013/04/Predlog-UTD-v-Sloveniji.pdf


Zapisal: Branko Gerlič

koordinator sekcije za preučevanje in promocijo UTD
Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike, Maribor





Več o UTD-ju, si lahko preberete na povezavi Sekcija UTD, prav tako na twitterju in facebooku.