MENU‎ > ‎Vic kurnik‎ > ‎Objave-Vic kurnik‎ > ‎

Aeroplan in letenje, avtorica: Aljoša Križ, julij 2020

objavljeno: 11. jul. 2020, 01:26 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 18. jul. 2020, 00:40 ]
-97-


 -98-



Plameni so se vzdigovali, kriki so vse bolj tavali po megli dima in bil je čas, da jo, me tri odkurimo, to sta mi sporočali Škorpijonka in Kresnička tako, da sta me vse močneje grizli v hrbet. In zamahnila sem s krili in moji prijateljici sta močneje stisnili svoj prijem in ne glede na to, da naj ne bi kure znale leteti, sem po vsem preživetem končno prvič verjela vase. Sicer je tudi Škorpijonka verjela vame in to mi je bilo potrebno kot pika na i, da postaneta moja moč in želja po letenju popolni in da preprosto vzletim. Mahati s krili je bil pravi užitek, saj sem to vadila večkrat, toda tokrat sem se vzdignila nad kurnik in vzdigovala sem se vse više in više in poletela sem, ter letela in letela, kot se temu reče. 







Ne morem vam opisati užitka letenja, to je nekaj nad vsemi užitki in če to uspe kuri, je še toliko bolj popoln čudež-užitek.


 -99-

Kot aeroplan v zraku sem frčala in tako letela nad VIC-om, sem ter tja, letela in gledala dol na zadnje prizore, zdaj ne več ognjemeta, temveč le še ognje-smeta. 



Letela sem visoko, se spuščala in ponovno zaganjala in letela sem nič slabše kot orel. Bilo je neopisljivo lepo in sproščujoče, bilo je vse, kar je bilo vredno še doživeti, pa četudi po tem umreš, saj veš, za kaj si moral umreti. (Minatti bi bil ponosen name).



Pa nisem umrla, letela sem še zelo dolgo, nad krajem, nad drugimi kurniki in kokošnjaki, letela sem nad palmami, posušenimi in rumenimi.


 -100-

Po vseh mojih poskusih in na vse skrite želje znati ali vsaj malo uspeti – poleteti, sem zdaj prav zares letela. Po določenem času uživanja v tej prostrani modrini, kjer lahko zaviješ skoraj prav tam, kamor hočeš, sem po malo pogledovala navzdol in motrila posledice dejanja Boga. Ja, tisti Bog, ki mi je pomagal, za katerega sem se prepričala, da zares obstaja, je naredil vse to razdejanje in smrt, je bila to mogoče kazen ali samo Stalinovska čistka gnoja, ki se ga je nabralo toliko, da bi lahko še kakšno kugo zanetil ali vsaj kolero, če ne grižo. Sicer tudi brez Boga bi šlo, samovžig, ta bi lahko nastal prav tu v tem našem kurjeku in to gvišno. Bilo je fantastično na začetku, tako kot je bilo zdaj videti tragično, žalostno ali skoraj grozljivo. Zasmilile so se mi VICice in VICarji, no tega res niso v taki obliki zaslužili. Vendar Božja vaga vedno pristane na sredini: toliko, kot je dobrega, toliko je tudi slabega in kure niso in niso hotele spregledati, pravzaprav niso zmogle, saj je pigra Slepa kura pojedla poleg njihovega vida še delček njihove razsodnosti in zmernosti. Odločila sem se, da Boga, ki sem ga v tem VIC Kurniku našla pustim na njegovem pogorišču in da nadaljujem brez njega. Tak kot se mi je pokazal, takega ga nisem želela s sabo. Med poslavljanjem od boga sem v daljavi zagledala drobno pikico, ki se mi je bližala in bližala in počasi je rasla v piko in to v lepo piko in potem v ptico. Tudi meni je pigra Slepa kura pustila rahle posledice, rumeno pego in moj vid je bil delno oslabljen, vendar ne popolnoma. Ptica, ki se mi je približevala, sploh ni bila ptica, vendar lepa mala kura, ki se je v času moje VIC odsotnosti, naredila iz mojega valjenega jajca, in to v času moje gledališke kalvarije. Oh letela je ta moja mala piščančica in to brez ognja pod ritjo, kot sem za letenje to potrebovala jaz. Vedno sem verjela vanjo in sanjala sem tudi o njenih poletih, temveč ta njena jadralska nebo-prosta sposobnost me je vseeno presenetila in navdala z ponosom, četudi nisem imela dosti kurjih krempljev pri tem. To je bil njen dosežek in tako je imela zase odprto nebeško pot, prosto in brez VIP kurniških izkušenj. Hvala življenju in hvala naravi, za vse to. Skupaj sva v zraku preletali Kraje in Kraje.




 -101-
















In ko sem letela, sem opazila, da na nebu nisem sama. Bile so še druge kure, ki so prav gotovo vzletele kot jaz iz kakšnega drugega VIC-a. 

IN SMO LETELE PO NEBU ...


-102-


Spraševala sem se, ali bom res še enkrat pristala v kakšnem VIC-u, ali mi je bilo zadosti za to kratko kurje življenje in da prihaja čas, da vse skupaj preletim in pristanem na kakšni  jasi, in tam zadiham še za čas, ki mi je ostal od kurjega življenja. Odločitve so bile v mojih krilih, glavi, želodcu in srcu, pa še v marsičem, kar ljudje poimenujejo nespamet, kure pa kurja pamet.



<Klik na kokoško na vse objave Vic Kurnika>

VIC KURNIKPETEGOLA S TUJIM PERJEM


NEKAJ SI PA LE VREDEN, ČE KDO
NAPIŠE KNJIGO SKORAJ SAMO O TEBI ... PA
ČETUDI JE PISANJE NEKOLIKO NEGATIVNO.

besedilo, ilustracije in oblikovanje: Aljoša Križ