Kot aeroplan v zraku sem frčala in tako letela nad VIC-om, sem ter tja, letela in gledala dol na zadnje prizore, zdaj ne več ognjemeta, temveč le še ognje-smeta. 

Po vseh mojih poskusih in na vse skrite želje znati ali vsaj malo uspeti – poleteti, sem zdaj prav zares letela. Po določenem času uživanja v tej prostrani modrini, kjer lahko zaviješ skoraj prav tam, kamor hočeš, sem po malo pogledovala navzdol in motrila posledice dejanja Boga. Ja, tisti Bog, ki mi je pomagal, za katerega sem se prepričala, da zares obstaja, je naredil vse to razdejanje in smrt, je bila to mogoče kazen ali samo Stalinovska čistka gnoja, ki se ga je nabralo toliko, da bi lahko še kakšno kugo zanetil ali vsaj kolero, če ne grižo. Sicer tudi brez Boga bi šlo, samovžig, ta bi lahko nastal prav tu v tem našem kurjeku in to gvišno. Bilo je fantastično na začetku, tako kot je bilo zdaj videti tragično, žalostno ali skoraj grozljivo. Zasmilile so se mi VICice in VICarji, no tega res niso v taki obliki zaslužili. Vendar Božja vaga vedno pristane na sredini: toliko, kot je dobrega, toliko je tudi slabega in kure niso in niso hotele spregledati, pravzaprav niso zmogle, saj je pigra Slepa kura pojedla poleg njihovega vida še delček njihove razsodnosti in zmernosti. Odločila sem se, da Boga, ki sem ga v tem VIC Kurniku našla pustim na njegovem pogorišču in da nadaljujem brez njega. Tak kot se mi je pokazal, takega ga nisem želela s sabo. Med poslavljanjem od boga sem v daljavi zagledala drobno pikico, ki se mi je bližala in bližala in počasi je rasla v piko in to v lepo piko in potem v ptico. Tudi meni je pigra Slepa kura pustila rahle posledice, rumeno pego in moj vid je bil delno oslabljen, vendar ne popolnoma. Ptica, ki se mi je približevala, sploh ni bila ptica, vendar lepa mala kura, ki se je v času moje VIC odsotnosti, naredila iz mojega valjenega jajca, in to v času moje gledališke kalvarije. Oh letela je ta moja mala piščančica in to brez ognja pod ritjo, kot sem za letenje to potrebovala jaz. Vedno sem verjela vanjo in sanjala sem tudi o njenih poletih, temveč ta njena jadralska nebo-prosta sposobnost me je vseeno presenetila in navdala z ponosom, četudi nisem imela dosti kurjih krempljev pri tem. To je bil njen dosežek in tako je imela zase odprto nebeško pot, prosto in brez VIP kurniških izkušenj. Hvala življenju in hvala naravi, za vse to. Skupaj sva v zraku preletali Kraje in Kraje.