HAUSBALL-PREDZADNJE DEJANJE, PRAVZAPRAV SEDMINA VNAPREJ                                                                                                           

Za začetek konca je jasno poskrbela naglavna. Bil je spet 1., ne vem, kateri in to me je spomnilo na 1., ko sem jaz tako vesela prišla v VIC Kurnik. Če bi se danes odločala, bi rekla, da je bil 1. april pri mojem prihodu in tako ostane samo še 1. november, ostalih mesecev ali ne vem še kakšno ljudsko označevanje ne poznam, še dobro, da sem uro uspela videti.                                                 Kakorkoli že, ta dan je Petegola prav za zajtrk, torej ko naj bi nahranila eno od zelo rejenih miši, nalovila spet mene Čopičko v kot Algeljeja in kot milijonkrat prej, še enkrat začela stokati. Spraševala sem se le, kaj ima za bregom ali kaj se spet dogaja v glavnem Kurniku ali kaj je pod njeno tokrat že fejst nagubano in postrani stoječo čelado, ups zlato krono? Le kaj se plete? Poglej me, to sem rekla tudi drugim, je kevk-kevkala, poglej me, ker me zadnjič vidiš tako. In sem jo pogledala, pravzaprav sem si jo kar nekaj časa ogledovala. Pričakovala sem, da ima kaj novega perja ali kakšno drugo uro, to bo to, sem si mislila. A kev-kev-kevki so pomenili nekaj čisto drugega. Njeno drtje je povedalo naslednje: Danes me verjetno zadnjič vidiš takšno, ker me bodo jutri odpeljali v Kur-kurišnico. Ha, s to kurkurišnico je težila že leta in leta, pa nič od tega. Ostale kure je verjetno niti poslušale niso več, meni pa se je že dolgo zdelo, da kar kvek-kveka ni tako brezveze, da ima mogoče le prav in da bo tam verjetno tudi pristala. Vendar do sedaj je malo katera kura pristala v kur-kurišnici, večinoma so kurjanorenja bila v kurnikih zaželena, kurje glave pa tudi niso zaželene na krožniku za obed. Sploh kure ne bi bile, če ne bi imele kurje pameti, take prave, kurje, ki se nuca v vicih in za vseljudsko žaljenje samih sebe. V našem VIC-u, pa je bila kurjavost še posebno zaželena, saj drugače ne bi bili eden od bolj pomembnih kurnikov, sploh nas ne bi imeli za VIC Kurnik in niti gledališča ne bi bilo. Norišnice so človekova razvada, kure pa so imele kur-kurišnice za skrajno silo v izjemnih primerih. To je pomenilo zadnjo postajo, dokler je bilo meso kur še sprejemljivo, sicer ne za prehrano ljudi, temveč za kakšno mačjo konzervo. 

Mislim, da bi Petegoli prav zares padla krona z glave v kur-kurišnici in če bi jo namenili še za mačjo konzervo, bi to pomenilo, da se ji lahko prav zares strže.

Gospodar kurnika je tisti dan dobil obisk, samega direktorja norišnice. Kaj sta se menila, sta vedela le onadva, da pa je bil pomemben gost, smo videle po čoku in sekiri, pripravljeni na skritem delu dvorišča. Napovedovala sta, da bo ponovno imela za pasti ena od naših glav ... Res pomemben gost. Gledale smo to dogajanje skozi ogrado in se spraševale, katera izmed nas, bo v naslednjem trenutku fuč. Lastnik se ni dolgo spraševal, saj ko je zagledal pegatko, v stanju tik pred zdajci, da izdihne, mu je varčnost pokazala točno nanjo. Ta bo še crknila v kratkem, če je prej ne unovčim, se je nekako dalo prebrati v njegovih očeh.