PIGRA GNILO JAJCE

Med kurami ni bilo dovoljeno zboleti, smel si samo umreti, pa še to ne. Umreti ti ni dovoljevala solidarnost do lastnika kurnika, saj ta nas je vendar redil - hranil. Mrhovina pa ni za na krožnik, to sem že enkrat povedala. To solidarnost do lastnika sem ob prihodu v VIC prinesla s sabo, ko sem se sem priselila. 

Te solidarnosti me je naučila moja mama kura, ali pa sem kar sama prišla do te lepe lastnosti, saj moja mama kura, je bila v vsem prava kura in je znala zaradi tega včasih tudi kaj pozabiti, vendar sem globoko prepričana, da bi se v VIC Kurniku perfektno odrezala, če bi imela možnost vstopa vanj v mojem času. Sicer je vseeno, kdo je kaj pozabil, ona ali jaz, ker pa že kokodakam o njej, lahko povem še to, da je bila pomembna kura v našem Kraju, ni ji pa najbolje šlo pri nesenju jajc, v tem je bila precej švoh, prav tako, kot sem bila jaz. Drevo ne zraste daleč od jabolka in ta pasemska značilnost je bila minus naši kokošji družini, to samo po ženski strani. Minus jajca za Brezjajčne kure pa pomeni, da so le te, samo brezjajčne kure, pa ne glede na to, kako velike igralke so ... Eno jajce je pa le znesla, mene, vendar, jaz pa nobenega, propad genetike in konec kopiranja samih sebe. Nič zato, verjetno ni bilo česa fotokopirati, pri sosedih je zgledalo boljše. 

Ta moja solidarnost iz moje mladosti do vseh in tudi do lastnika našega Kurnika, je prinesla to, da ne glede na to, kaj se je z mano dogajalo, nisem umrla. Ostale kure, ki se niso obremenjevale s takimi malenkostmi, kot je solidarnost, pa tudi niso umrle, in to preprosto za to, ker so rade živele. Ampak občasno, ko je solidarnost zbolela prav tako, kot kakšna izmed nas, in ker je bilo to strogo prepovedano za nas VIC-ice, smo bolezen, če se je le dalo, skrivale in se delale zdrave. Glavna akterka v Kurniku je za to imela največ zaslug, le kdo drugi. Kot za vse ostale stvari v VIC-u je tudi tu imela glavno kevk-kevkedo in to je bila tudi ena od piger, skoraj samo njena pigra, ki smo jo poimenovale Gnilo jajce. Gnilo jajce je bila kura, ki je bila bolna in se je za njeno bolezen, po kakšnem čudnem naključju, izvedelo.

Četudi je bila ta pigra pravzaprav njena, ona res ni mogla biti Gnilo jajce, saj Petegola ni nikoli zbolela. Sicer je stalno ponavljala, prav vsak dan, da se neznansko slabo počuti in da jo bo verjetno kar pobralo, vendar zbolela ni nikoli. Nikoli je ni vrglo dol iz teh njenih močnih in že znucanih nog, neprestano je bila prisotna in v akciji. Povsod je morala biti zraven in čisto vse je morala vedeti in venomer je imela svoj kljun pomočen v vsako dogajanje, le tako je lahko vse štimalo. Po njeno nobena od nas ni bila nič sposobna. Če bi s to svojo energijo poprijela za kakšno koristno delo, bi ji nobena izmed nas ne mogla slediti. 

Obnemogla ali pa zbolela ni tudi zato ali pa prav samo zato, ker se je bala za ugodje glodavcev in me, za čisto vse nesposobne kure, nikakor nismo bile primerne brez trdih prijemov peruti in ostrega pogleda, dobro opraviti delo za njene ljubljenčke. Ne vem, kaj jo je bolj mučilo, naziv Gnilo jajce ali to nestrokovno delo nas ostalih z mišmi, mogoče naša splošna nesposobnost ali njena želja, da vse vidi in ve, kdo kaj zna, najverjetneje, kar vse skupaj. Videlo pa se je, da bi ji strašno šlo v kljun, da bi si jo me ostale kure privoščile, in kokodkale kakšno neslanost  na njen račun, se ji posmehovale, da je gnilo jajce in to po možnosti še za njenim hrbtom, to bi jo obezumilo. Sicer ne vem, koliko obezumljenosti je bilo še možne? Ne, bolezen pri njej sploh ni prišla v poštev.