MENU‎ > ‎Vic kurnik‎ > ‎Objave-Vic kurnik‎ > ‎

Kako postati glavni petelin, avtorica: Aljoša Križ, maj 2020

objavljeno: 16. maj 2020 01:19 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 16. maj 2020 01:24 ]

 -52- 


KAKO POSTATI GLAVNI PETELIN, ČE SI SAMO KURA  

4. DEJANJE NAJ KIGRE

KOLIKOR EN NEUMEN LAHKO ŠKODE NAREDI, JE DESET PAMETNIH NE MORE POPRAVITI


BEDNI PORAZ NA DELU NAJ KIGRE IN SKRITI NEVIDNI, VENDAR DOKONČNI PREHOD, KIGER V PIGRE

Ta veleigra Naj Kigra me je spremljala od začetka mojega bivanja v VIC-u, vendar se je začela že veliko prej, kot sem jaz postala kura tega Kurnika. Bila je preprosta sobivanjska pravljica, ki mi ni bila nenavadna, le malček čudna in dostikrat nerazumljiva. Pri mojem dojemanju in razumevanju pravil, v čemer nisem ravno blestela, sem slabše dojemala vse skupaj in to sem pripisovala svoji osebni kurji blesavosti in mojim malo drobnim možganom, ter veliki življenjski neizkušenosti. Nikoli se nisem imela za ne vem kaj brihtno in to so dostikrat potrdili še drugi osebki tega planeta, kure iz VIC Kurnika pa so to stalno dajale v kljun. Verjetno so mislile, da imam še ob mali pameti, kratek spomin in tako so verjele, da mi na neki način pomagajo, ko me obravnavajo kot neko gnilo zrno. Kljub vsemu temu sem le občasno kaj razumela in tudi zapomnila sem si, kar nekaj stvari. In na vse to malo, kar sem razumela, je nekega dne kot darilo ali kazen prišlo razsvetljenje. Kot strela z jasnega sem doživela trenutek spoznanja, ko so v enem samem trenutku vse neznanke dobile pomen in se je dogajanje nekako sprevrglo v neverjetno veliko videnje iz čisto drugega zornega kota. ZMAGA, oči nad možgani, zmaga malega uma nad veliko packarijo. Zmaga partizanke kokoške Čopičke.

Ker je moje kurje prosvetljenje vseeno potekalo po neki poti, vam te misli moram nanizati v pravem vrstnem redu, kot so nekako potekale sledi Golazarja po našem dvorišču. Pot se je začela in končala pri štirih petelinih. Štirje glavni petelini so se v času mojega bivanja v VIC-u vrstili takole: Prvi petelin Večliki - mala sorta Amerikanka kokoši, komandantski in še kar dober predstavnik vladarja - ne dober, ampak med vsemi najboljši. Bil je vendar majhne rasti, taka je bila pač njegova sorta kur in kako ne bi Petegola pomislila, da je to zanjo mala malca. No, on je le znal zakikirikati, pa če tisti dan ni vedel, kaj bi počel, je kikirikal sanje, ki jih je imel ponoči. Čigave sanje so bile - pegatkine jasno. Ker je Pegatka imela težave s spanjem in je bila zato večino noči budna, je ugotovila način, kako je lahko vse po njeno v kurniku. Ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, se je odplazila v bližino Večlikega in mu sotovoče sugerirala svoje ideje in želje. Zjutraj je Večliki zakikirikal prvo, kar mu je prišlo na um in pegatka Petegola je že bila tu, da se je z njim v vsem strinjala. Tako smo delali tisti dan, kar je pegatka Petegola želela.

-53- 


Ubogi Večliki pa je bil globoko prepričan, da so te ideje in kasneje dejanja vse zrasle na njegovem travniku detelje. Ko pa je nastala kriza in je Večliki ugotovil, da ga je kaj usral, saj vse neumnosti iz pegatkine glave niso bile ravno uporabne za lepo sožitje in red v VIC-u, takrat je Petegola okrivila takoj za to Večlikega in njegovo neumno pamet. To je potem cel dan ponavljala vsaki kuri posebej, dokler nismo kure verjele, da je tako. Sploh pa, če je šlo kaj narobe, je znala tako na glas kevk-kevkati, kako je Večliki zanič in nesposoben in sploh nebodigatreba, da si prišel do spoznanja, če bi ga dali v juho, bi vsi, ki bi jo jedli, dobili najmanj krvavo drisko - GRIŽO po domače. Kdor zna, zna. Ampak Večliki je imel le tisti dve gubici pameti v svoji petelinji glavi in tako je v nekem trenutku ugotovil, da je pobeg najboljša rešitev. To je izvedel pametno in ne zastonj. 


Večliki si je pripravil zalogo piče, v kraju razglasil splošno mobilnost, in ko so mu kure (še vedno je bil glavni),  znosile vse to blago na njegovo novo domovanje, je preprosto nekega dne utekel lastniku. Ta se je tega zavedal, ko je bilo že prepozno. Ni ga bilo več nazaj. In jasno, v času brezpetelinja je vladala Petegola, sicer ne javno in direktno, vendar v vsem za nas nevedne.

Po določenem uradnem brezvladju je vskočil divji fazan Sanjski, ki je bil divji samo po opredelitvi biologov. Kot drobna plaha divja kura-petelin, je poskušal po vsej svoji moči v kurniku kaj poštimati. Mislim, da je bil smešen Pegatki Petegoli. Niti pravi domači petelin ni bil, kaj šele glavni, povrh pa še plašen. Ha, ha, glavni. Dovolila mu je, da nam je razdelil več piče. Tudi ona in glodavci so tako bili na boljšem. Dovolila mu je tudi, da je sam zase mudril, kaj bi z nami počel in kako bi nas poštimal za igre, kigre ali pigre, vseeno katerekoli bi že bile. Trudil se je, da bi iz nas sploh kaj bilo. Jasno, da je vse, kar je iz nas imelo za biti, že zdavnaj bilo in da kaj več ni bilo za pričakovati. To je pegatka Petegola štekala v nulo in Sanjskega nemoč ji sploh ni ostala prikrita. Tukaj je lahko zacvetelo njeno samovolje, saj je že pri Večlikemu ugotovila, da nič ne šteka, pa mi kure prav tako ne. Ni ji bilo treba niti skrivati svojega vladovanja in obvladovanja situacije, saj je sočasno z zamenjavo poglavarja, onemogla tudi najstarejša črna kokoš Kratka, ki ji je edina predstavljala malo, malo oviro. Kot ena izmed najstarejših kur in tako vse-videča vseskozi, je bila Petegoli najbolj nevarna, da jo slučajno spregleda ... Govorim slučajno, sicer bi pa tudi slučajno, si lahko preveč zapomnila in slučajno tudi o tem kokodakala. Najprej se je Petegola lotila Kratke in potem je imela načrt porihtati tudi Sanjskega.


 -54- 


Petegola je Kratko začela pumpati naj odide iz tega kaosa- imenovanega VIC, dokler je še čas in se lastnik kurnika ne odloči narediti iz nje golaža. Govorila ji je, da je to zelo možno na Kratkina leta in lastnikovo varčnost ali gospodarnost in naj se le spomni, kako je porihtal kuro Juho. Pri teh svojih nakladanjih je še precej lagala, češ da lastnik obožuje kuretino na krožniku in podobno. Toliko tega ji je navrgla, da je revico Kratko spravila v paranojo. Paranoja je Kratko tako obsedla, da ji je delno odpovedal um in kljub dolgoletni praksi in želji nekoč obvladovati kurnik kot Petegola, klonila pod strahom za lastno kožo in nekega dne iztegnila svoje kratke noge, v znak poraza in žalosti zaradi slabe vzdržljivosti. Geslo, da te pridnost lahko pripelje na top lestvico in da pridnost prej ali slej pristane vsaj 1x na 1. mestu, je bila izmišljotina lažnivcev, ki zahajajo pogosto v igralnice. No, take stvari se dogajajo v telenovelah, ne pa v kurnikih. Od vrha nič, grožnja golaža in kratka pamet so Kratko resnično položile na hrbet in tako je tudi odšla. Žal duh neuresničenega, lahko tudi pri kurah, kot pri ljudeh, še dolgo blodi po prostranstvu živih in išče pravico in tolažbo za svoje iluzije. Duh Kratke Petegoli ni vzel veselja ob dejstvu, da je Kratka položena. Ta mala ovira na Petegolini poti zmag je bila odstranjena. Zdaj je bil na vrsti še Sanjski. Sanjskega je preprosto pustila v njegovih sanjah, pri tem, da nas je toliko držala proč od njega, da ga nismo mogle zbuditi. Sanjski je sanjal svojo resnico, sama pa je s svojo zalego miši in podgane razsajala po mili volji po VIC-u. Dokler bal traja, naj traja. In kure, smo plesale na Pegatwist na vsak Kevk-kevk. Nikogar nismo imele, da bi nas zaščitil in branil pred Petegolo, ali vsaj kot kure delno poučil, kaj se nam dogaja. Kigre in NAJ Kigra so tudi plesale po zmedenih taktih nedela in počasi tonile v kaos in iz tega skoraj v pozabo. Lastnik je čez čas le opazil, kaj se v kurniku dogaja. Ni prav podrobno razumel in videl, kaj se je zares dogajalo, opazil pa je le, da je nekaj strašno / mimo /.



Rešitev za lastnika je bil velik sočen puran POGRAD, ki ga pač v VIC ni imel kam dati, saj ni bila ograda zadosti visoka za tako visokoletečo žival. Vendar kot pravijo, sila kola lomi, zato je purana kljub pomanjkljivostim VIC-a namestil kot glavnega petelina kurnika. Odredil mu je najvišjo gred in tako po tihem in sam pri sebi molil, da ga je le prepričal, da tu pri nas, ostane.























<Klik na kokoško na vse objave Vic Kurnika>

VIC KURNIKPETEGOLA S TUJIM PERJEM


NEKAJ SI PA LE VREDEN, ČE KDO
NAPIŠE KNJIGO SKORAJ SAMO O TEBI ... PA
ČETUDI JE PISANJE NEKOLIKO NEGATIVNO.

besedilo, ilustracije in oblikovanje: Aljoša Križ