2. DEJANJE NAJ Kigre ali kar SLAVOSPEV NAJ KIGRE - PEGATKA 

Velika zabloda v mojih mislih na začetku VIC poti je bila, da sem takrat napačno razmišljala o igralskem poklicu. Verjela sem, da se igralec, kar rodiš in se ne kot kakšen rejec kur, poklica priučiš. Tako nekako sem si to stvar predstavljala in po tem mojem prepričanju, bi se imele moje igralske sposobnosti za pokazati že pri tisti slavni luknji vstopa v VIC, ko sem doživela prvo srečanje s Petegolo. Nisem se zavedala, da naj bi to bil nekakšen sprejemni izpit, pod drobnogledom bistrih in pronicljivih oči pegatke Petegole. Zdelo se mi je, da je vse skupaj preprosto sreča, ki mi je odprla vhod in prihod v Kurnik in nič drugega in za srečo ni šol in sprejemnih izpitov. Sreča, ki mi je tako zelo kljuvala v glavi, bi lahko zame storila še kaj več, lahko bi mi bilo dano, da zasijem še s kakšnim mojim, meni do takrat skritim talentom. Zakaj se ne bi pokazalo, da je v meni še kaj več kot samo lepo perje. Ena kurja glava v kurniku več in nič več? Ne, to ni to, sem razmišljala, ali si preprosto želela. Vsemu temu lahko rečemo kurja nečimrnost ali pa, tista prava kurja pamet. Realnost je eno, a želje so nekaj drugega, da ne govorim o sreči, ki je nekaj čisto tretjega, in kure nismo sposobne tega ločiti. Na tej prvi preizkušnji ali sprejemnem izpitu, srečanju s Petegolo in vstopu v VIC, sicer res nisem padla, vendar sem takoj vedela, da tega niti nisem z briljantnim rezultatom opravila. In glede na moj rezultat sprejemnega izpita bi morala nadaljevati svojo pot brez napak, da bi lahko uspela. Pa nisem. Takoj za prvo napako je sledila naslednja. Ta drugo napako sem storila takrat, ko nisem spoznala, da bo pegatka moja mentorica za igralsko kariero (Juhino mentorstvo je bila predigra in je zajemalo samo nekaj malega vaj iz Algteljeja in lepo, VIC-u primerno obnašanje). Zanimivo, druga in vsaka naslednja napaka je pomenila večji spodrsljaj na kurjeku in bolj umazano perje, sama pa bi lahko trdila, da so mi izkušnje iz preteklosti pustile v spominu premosorazmeren padec posledic, ne pa rast le teh, na zgrešenih ponavljajočih se trenutkih. Tako sem z napakami ali zdrsi na kurjeku, začela zelo neuspešno pot kure - igralke in to bi bilo verjetno usodno, da mi petelinje tace ni podal Večliki. A tudi to se je izkazalo za spodrsljaj na kurjejeku, tretja napaka. Takratna pomoč Večlikega, pri mojem vstopu, je predstavljala za nadaljnje bivanje v VIC-u nadaljnje težave, saj sem si na tiho pridobila še en minus v očeh Petegole, glavne in največje igralke tega prostora ali celo največje igralke v našem Kraju. Pomoč, ki mi jo je dal Večliki, je pomenila, da ni nekaj samo po njeni volji, pomenila je, da se mora ona podrediti nekomu, četudi glavnemu in to jo je čisto zares spravljalo ob pamet. Pridobljeni minus na tretjem zdrsu je bil več kot samo minus. Pegatka je v tej napaki in temu spodrsljaju na kurjeku bi lahko rekli Spodrsljaj kurjek Večlikega, postavila na noge zamero in ta zamera je bila temelj vseh nadaljnjih neprilik s Petegolo. Vsaka dobljena bitka še ne pomeni vojne zmage in moj vstop v VIC je bil zelo mala bitka, če je sploh bila bitka in ne zgolj slučaj. Jasno, da tega nisem razumela in navkljub spodrsljajem sem upala na najboljše, a vstop v VIC Kurnik je bil zame eno samo drsanje po kurjeku. Če bi bil kurjek led, potem bi bila lahko v drsanju umetnica. Pa je bilo, kar je bilo. Kurjek je kurjek, led je pa led.