ZADNJE DEJANJE - ODBILA NAM JE ZADNJA K-URA

APOFIS ZANETI ELMOV OGENJ med parjenjem Z EOLOM

Ker je moja streha na Algteljeju že dobro propadala, se mi tu ponovno pojavlja misel: non tutto male va per nocere. Tako sem samo malo potrkala s kljunom po stropu in s tem pripomogla, da se je strop vsul na mojo glavo. Pomislila sem, da je skrajni čas za dogodek, saj če bi se vse skupaj še vleklo, bi me strop lahko še ubil, v naslednjih dnevih ... Hitro sem nehala razmišljati, saj pošteno rečeno me je najprej gnala želja videti ta slavni ognjemet, a kasneje se je to izkazala zelo dobra poteza in edina prava stvar za mojo rešitev. Fino je grelo na začetku in prijalo mojim kostem, potem je začelo peči kot kakšna večja slaba vest, in ko je že žgalo, na nivoju neizživete ljubezni, sem le dojela smisel luknje v stropu - fuga. Ja, pobeg, je zvonilo v moji ne tako mali kurji pameti, kot jo imajo pavi, da sem si uspela to besedo zapomniti in tudi priklicati v spomin v tem pravemu trenutku, je dalo moji kurji malenkost samozavesti in prepričanje vase, da vse skupaj, kar sem preživela v VIC-u, le ni bilo tako nepomembno, sploh pa ne zastonj. Non tutto male va per nocere, še in še je odzvanjalo v glavi in iz mojega kljuna, tako da sem postala še pri kokodakanju tujih jezikov dokaj dobra. Nisem smela pozabiti na svoji prijateljici, Škorpijonko in Kresničko. Ko sem samo malo zakokodakala, sta bili že tu, dobro segreti in pripravljeni na odhod. Sklonila sem se in skočili sta mi na hrbet, se prijeli za moje perje in ni bilo kaj več čakati. Zamahnila sem dvakrat s krili in uspešno dvignila svoje telo do luknje, kjer je bilo potrebno še malo rivanja skozi strop in hop, že sam bila na strehi Algteljeja. Nekaj naslednjih zamahov me je kar dvignilo do strehe VIC-a in od tu je bil samo še skok potreben za dosego male strehe nad glavo glavnega petelina, pravzaprav pava. A predno sem zbežala, sem si želela, ne želela, kar morala sem si ogledati dogajanje v našem gledališču. Ne bi mogla oditi brez tega, saj to je bilo mojih pet minut uživanja v najlepši predstavi za slikarje, v NAJ, NAJ Kigri. Prvič, da nisem občutila nikakršne zavisti do igralk, mislim, da me je za vse večne čase minila želja biti igralka. Kot iz neba, ki me je klicalo, se je pojavila želja biti in ostati kokoš in kot taka uživati kurje življenje. 

Gorelo je na vso moč, prav tako kot je že nekaj časa gorelo v mojem srcu. Poezija barv in igra plamenov - kokojuhuhu, pa sem le lahko zavriskokodakala na ves kljun, kot sem si to davno, davno nazaj želela, le da si takrat nisem upala. Pa saj takrat, tudi zdaj ne, ni bilo v bistvu čemu vriskati ... Pa vseeno, kokojuhuhu iz celih mojih pljuč je donel po dvorišču VIP-a, ker so ostale kure, nekatere že čisto oskubljene, nekatere kot brez glav, letale izgubljeno sem ter tja, vreščale samo kuram podobno. No-ja je stegovala glavo zelo visoko, tako visoko, da bi me lahko poljubila in pri tem je upala, da tako preseže težave na tleh, pure Putre pa sploh nisem videla, saj je bila v barvah plamenov, pepela in oglja, ki ga je vrag podžigal. Slišala pa sem jo kljub neštetim glasovom obupa in strahu, nje se vendar ni dalo preslišati. Petelini so kikirikali, bolj, kot je to znal Larifari. Kdo bi si mislil, da iz P1, P2, P3, lahko pride tako mogočen napev in kje so bili v času Kiger in kaj so zamudili, da tega že prej niso pokazali. Pav pa je bil lepši kot kdajkoli prej, rep mu je gorel kot satanova bakla, a barve so bile božanske. Zgledalo je, kot bi se Apofis in Bog parila, ali onegavila, bi rekli ljudje. Paša za oči, za vsako kuro malarko in še izziv za vse slikarje sveta. Kar nisem mogla odvrniti pogleda od te popolnosti. Uživala sem, prav zares sem uživala, kot bi bila na najboljšem koncertu ACDC-ja in to v prvi vrsti. Ha, saj sem vedela, pa tudi za pričakovati je bilo, vendar to kar se je zgodilo, je presegalo še najbolj znanstvenofantastične predstave in vsem petelinom, domačim in divjim, puranom in pavu je le uspelo. Predstava je bila sanjska, pravzaprav popolna. NAJ KIGRA NAJ KIGER, ki se je videla do neba, kigra ali pigra, ki je Boga žgečkala po podplatih.