-82- Pri geslu šparanje se najbolj spomnim tega, da je to na začetku spadalo še med kigre in to med komedije za Krajane, meni pa se je zdelo kot tragedija, vsaj tako tragično so vsi iz kurnika izgledali med igranjem. Kadar smo igrale in kokodakale šparanje, so se vedno krajani od srca smejali. Kasneje, ko so nastopili slabši časi in so kigre bile že slabo obiskane, so tisti redki, ki so slučajno zašli v bližino VIC-a in ob ograji nehote obstali, za malo več kot kakšen trenutek, se še vedno smehljali ob izkokodakanem šparanju. To nam je godilo in njihova postoj-sekunda nas je spomnila, da včasih le ni bilo tako grozno. Taki trenutki in zvok smeha so nam malo dvignili samozavest in potisnili temne misli o težavah v nabrani kurjek. In vse to smo na skrito pripisovale izkokodakanemu šparanju, vsaj tako se je zdelo. Toda teh grdih slutenj le nismo bile odrešene, pri občasnem gromkem smehu redkih gledalcev. Izgledalo pa je le, da spet sveti zlato prišparano sonce, v barvi zlate ure. Vedele smo, da bo v naslednjih dneh piča - zlata koruza v posodah in da lastnik vsaj nekaj časa ne bo razmišljal, da bi se kurnika znebil, tako mu je smeh krajanov in to zlato-koruzno sonce ogrelo srce. Bedak, so se slišali vzkliki, lastnik, malo naglušen pa je za njimi ponavljal le tak, le tak ... naprej ... ![]() Sicer pa, skoraj odkar pomnim, je bil naš obstoj malo vprašljiv. Ob vsem blišču in uspehu vseh iger smo v končni fazi bile le namenjene prehranjevanju lastnika in kakšnega krajana tudi. Sreča v nesreči je bila, da sin in žena lastnika perutnine na krožniku nista marala in tako nas ni bilo nikoli na njegovem jedilniku. Hvala ženi, saj one znajo z možmi, tako kot kure znajo s petelini, tudi tega sem se tu naučila. Hvala Bogu ali lastnikovi ženi, sicer pa dostikrat pomislim, če le ni bil Bog Boga, to je ona, ne pa on. Zunaj kurnika, iz časov, ko sem bila še svobodnjakarica se spominjam kure, ki se je imenovala Boga. Ni se samo tako imenovala, tako je tudi izgledala in zato v tistih časih nisem niti pod razno pomislila, da bi lahko bil Bog ona, t.i. Boga. Sicer pa v tistih časih nisem niti verjela, da Bog zares obstaja. Postal je resničen šele ob mojem vstopu v VIC Kurnik. Če se prav spomnim, je bila kura Boga neka mešanica pegatke in purana, vsaj tako se je po Kraju govorilo in ker je pridobila v genih vse taboljše lastnosti svojih staršev (tiste močne in obstojne), si je ime vzela kot znak, da je lahko tudi Boga, če že ni Bog, pa je tako firmata prav gotovo njegova potomka. ![]() -83- Pigra SLEPA KURA Pigra, pri kateri si moral neskončno dosti tekati in neprestano gledati v tla, ne da bi tam kaj našel za pod kljun, le da ne bi samo v riti sotekačic buljil. Začetek pigre je bil neki izmišljen krik, kot na primer krik TAM JE in se je igra začela. Tista kura, ki je vzkliknila tam je, je lahko začela teči, in to kar nekam, kamor ji je poželelo srce. Vse ostale kure pa so v trenutku njenega premika začele ponavljati TAM JE, kot nekakšen OM, in teči za njo, brez razmišljanja, kaj pomeni tam je in kam bodo tekle. Zelo zanimivo je bilo, da na začetku teka, si vsaj mislil, da veš kaj delaš, a kasneje, ko pa si postal del kolone in je to postala prava pasja procesija, v kateri se je kokodakalo, kikirikalo, kev-kevkalo, puranje grgrulilo in piskalo na ves glas, ti ni bilo več treba misliti, kaj počneš. Počenjal in kokodakal si to, kar so delale tudi ostale kure pred tabo. Vse skupaj je bilo videti zelo smešno in tudi odpuljeno, vendar so kure v tem neskončno uživale. Končno je vsaka izmed kur prišla do svoje besede in še na glas jo je lahko zakokodakala. Geslo TAM JE sem predvidevala, da je nekaterim pomenilo zlato zrno, povezave nisem nikoli našla in naj bi bil povod vsem tem premikom in vsej galami, ki je le-te spremljala. Zlato zrno je predstavljalo zrno piče, črva, list Hudičeve zeli, peresca, vejice in celo zrnce peska, skratka karkoli, samo da se je našel povod za pigro Slepa kura. To si je po vsej verjetnosti nekoč neka bolj brihtna kura izmislila, da življenje v grupacijah ne bi bilo tako brezveze. Pigro Slepa kura se je prakticiralo prav vsak dan, še več kot vsak dan, prakticirale smo jo večkrat na dan in včasih, ob polni luni tudi ponoči. ![]() ![]() -84- Ne glede na statusni položaj določene kure so v tej pigri prav vse kure zacvetele in ne glede na dejstvo, da nikoli nismo, nobena izmed nas nič našle, verjele v zlato zrno. Slepa kura je bila zlata mrzlica kur, potrdila pa je vsesplošno poznano trditev, da ni vse zlato, kar se sveti. Le da kure, do tako globokih misli nismo prišle, raje smo se delale frigidne ob tem inteligentnem izreku. Mogoče pa je bilo to zrno inteligence za slepo kuro. Ves ta silni tek, kljub dostikrat težavnim pogojem ni pustil nobeni izmed nas nobenega kurjega očesa na nogah, niti putike nismo od tega dobile. Kakšna sreča je tu pa tam, biti kura, a ne? KANIBALIZEM ALI POMANjKANJE ČRVOV V MENI-JU Kure nujno potrebujemo gnoj za preživetje, tako so govorili naši predniki in njim je za verjeti. Ker je bil VIC Kurnik kar en sam velik kup gnoja, so kure na začetku zelo dobro uspevale, saj ni manjkalo ne črvov ne ostale mesene piče, na katero so bile tako navezane. Kup gnoja je z leti sicer ostal in se glede na sposobnosti Močo kure še večal, vendar so kure s svojo požrešnostjo črve v tem času iztrebile. Tako je od časa kiger, kjer so črvi še zadostovali za kurje želje, do propada le teh in časa piger, postala situacija brez črvov zategnjena. Kakor je črvov zmanjkovalo, so pigre postajale vse bolj pigraste in to je pomenilo, da so postale igre v nulo in da se je šlo zares. Vse ali nič, do zadnje kaplje krvi in do pokončanja najšibkejšega člena, ki bi zadovoljil njihovo potrebo po mesu. Pigre so tako predstavljale prave gladiatorske igre, kjer te več ni imelo za skrbeti za položaj in ugled, temveč veliko bolj za lastno črvivo glavo. ![]() Nadaljevanje sledi ... Besedilo, ilustracije in oblikovanje: Aljoša Križ |