MENU‎ > ‎Vic kurnik‎ > ‎Objave-Vic kurnik‎ > ‎

Pigre - igre izpod peruti, avtorica: Aljoša Križ, maj 2020

objavljeno: 30. maj 2020 22:24 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 30. maj 2020 22:55 ]
 -64-

PIGRE- IGRE IZPOD PERUTI

Kigre so bile v VIC-u nekakšna služba pri lastniku kurnika, pigre pa so bile ostala kokošja dejavnost. Pigre po kokšje so predstavljale kokodakanje v jakosti drtja, kljuvanja po glavah, čupanje perja sosedam, brcanja vse povprek in tudi izmikanje zrnja, ter žrtja jajc sostanovalkam, se razume, da vse na skrivaj. V Pigrah je bilo malo pravil, ki bi ostajala stalno enaka, zelo dosti pa takih pravil, da si si jih kar sproti izmislil. Pa to še ni bilo vse, pravila so se lahko neprestano spreminjala po želji in videnju vodilne od kur, ki je pigro začela. Najsposobnejše igralke so si pravila lahko izmišljevale po lastni želji in potrebi, ostale ne tako sposobne kure, pa smo morale ta pravila sproti ugotavljati in se potem nekako po teh ugotovitvah boriti, ne za zmago, samo za obstoj. Prav tako je bilo v pigrah ob vsem tudi v vseh količinah dovoljeno in celo še več, kaos in sistematični anarhizem sta bila tu zelo načelno uporabljena.

Vendar je bila vsa ta zmeda na začetku notranja kurja domena, o pigrah se sploh ni govorilo izven kroga stanovalcev, dostikrat le v določenih kurjih grupacijah. Tako sem na začetku, s sedenjem na gredi tega slavnega VIC Kurnika, bila popolnoma neinformirana in kot novinka sem vedela samo toliko, kot so vedeli Krajani, nič, ali skoraj nič. Zame so v prvem obdobju bivanja v VIC-u obstajale samo kigre. Da so še nekakšne pigre, se mi ni niti sanjalo, enostavno jih na začetku zame ni bilo. Ta enostavno sploh ni bil enostaven, kaj smo se ali so se šli, nisem imela pojma.

Obstoja piger in sodelovanja v njih sem se zavedala sčasoma in to nepoznavanje situacija ali nevedenje, mi je prineslo veliko zmedo in dosti muk v moje dneve bivanja ali sobivanja v VIC-u. Nekako mi ni preostalo drugega, morala sem dojeti in sprejeti pigre, saj drugače ne bi preživela. Z leti sem preko izkušenj, večinoma zelo neprijetnih in predvsem bolečih, postajala tudi jaz igralka piger. FUJ, to ni bilo nič kaj lepo za moj značaj, še manj ugodno za mojo slabo vest, ki sploh ni bila kura. Sicer pa sem le dojela bistvo: kurje življenje je kot plavalni tečaj v vaški mlaki, če ne splavaš se utopiš.

Za preživetje v kurniku je bilo poznavanje piger in ne-pravil le teh primarno, kigre in NAJ Kigra pa so bili kot nadgradnja ali prestiž, ki si se mu, da bi preživel, lahko komot odrekel. O komot da ne govorim, nižje sedeče kure besede komot niso poznale, nekomot so tu cel svoj čas živele in komot beseda je bila lahko zanje uporabljena le takrat, ko so se komot čemu odrekle. Zame je nekomot bil moj sobrat od začetka do konca. Komot beseda ni spadala v moje življenje v VIC Kurniku, bila je le iluzija. Vendar za vse moje cimre in za sokrajane, po njihovem prepričanju lepšega življenja nisem mogla želeti, in mi kaj več življenje tudi ne bi moglo ponuditi. Tukaj v našem kurniku, naj bi mi bila dana največja in najlepša nagrada za moje sposobnosti in, kar sem tu doživljala, naj bi bila zame nebeška sreča. Hudiča, kot slepa kura sem kakšno zrno še našla, te sreče tu notri nikoli, pa niti slučajno.


-65-

Pigre niso bile namenjene gledalcem, drugače pa so imele vse lastnosti pravih kiger in dodano vrednost. pigre so bile povsod in v vsem in so jih kure tako ljubile, da jim ni bilo potrebno ne piče ne vode, še pohvala jih ni zanimala, le da so se lahko le šle te svoje pigre. Pomembno pa se mi zdi, da vam najpogostejše pigre in tiste z bolj zapletenimi pravili malo opišem. Moja natančnost in poznavanje pravil ter izvedba in način igranja so sicer vprašljivi, saj sem težko dojemala zapletena pravila in si jih še težje zapomnila ali improvizirala, vsaj večino od njih. Nekaj malega, kar sem pa le razumela in obvladala, večinoma po sreči, vam ponudim, mogoče koga od vas še kakšna pigra pritegne in tako lahko začne vaditi, ter se kasneje, veliko bolj pripravljeni, kot sem bila jaz, pridruži kakšnemu VIP-u.

Od ranega jutra pa do večera so se kure z velikim entuziazmom šle pigre, nekatere pigre so ponavljale skozi vse dni, kakšno so si občasno izmislile na novo, nobenih pa niso opustile. 


ZAKURITI, ena pomembnejših Piger


Prvo pigro sem spoznala v prvih urah bivanja v Vic-u in to kar ob moji cimri Juhi. V kurniku je vladal določen red, ki sem ga morala sprejeti še prej, kot sem ga spoznala ali razumela. Glavno pravilo: zadnji, ki je prišel, je moral biti najbolj priden. Zjutraj je bilo treba hitro vstati, počistiti za seboj in takoj za tem oddirjati na dvorišče, da bi vse ostale kure videle tvojo marljivost. Za nas kure, ki odvajamo neprestano in se za nami svinjarija hitro nabere, je bilo to, kar krepko jutranje delo. Po prvi malo slabše prestani noči sem kljub veliki želji po dremanju, kot svobodna kura sem imela malo bolj kurji urnik, ne urnik redne in dosledne vzreje, srčno želela opraviti prvi jutranji šiht. Tako sem tisto jutro v VIC-u, takoj, ko sem se zbudila, skočila na noge, začela brskati po zadnjem gnoju in takrat se je zaspano oglasila Juha: kam hitiš, daj še malo podremlji. Vidiš, še težave mi boš povzročila, če prehitro odkuriš ven. Ni težko spraviti Kure v kurnik, še posebno ne, ko pada noč. Malo sem se borila s slabo vestjo, ko pa je tako vztrajno kokodakala, naj kar še malo zadremljem, me je premamila. Skočila sem na moj košček grede, tam nisem še čisto dobro zatisnila oči in glava je bila skoraj potopljena v perje, ko se je ona pognala ven, vsa čila in nič zaspana in oddirjala kot veter v ta-glavni del Kurnika in na ves glas kokodakala, da še spim. Ni mi treba praviti, da sem bila v trenutku na nogah, obrcala zadnji gnoj in že bila na sredi dvorišča. Prepozno, napaka ... Vse kurje oči so buljile vame, kot da bi vsa njihova včeraj znesena jajca pojedla, sama. Ta prva pigra, v kateri sem se znašla kar tako in sem se je kasneje naučila igrati, se je imenovala ZAKURITI komu. Nekaj časa so se jo vse kure in druga perutnina igrale samo z mano. 

Pri tej pigri me je še enkrat, tistega prvega dne, peljala Juha žejno čez vodo. Nakokodakala mi je, da lahko pojem zrnja iz skupne posode toliko, kolikor hočem. In ker sem bila precej lačna zadnji dan svojega svobodnjaškega življenja in ker se je govorilo tako lepo o tem VIC-u, sem po tisti smoli z dremanjem in grdih pogledih ostalih kur, preprosto odkorakala do piče in se najedla, kot je treba. Mogoče sem še več pojedla, kot bi pojedla drugače, verjetno zaradi stiske s predhodnim dogodkom. Namreč ko sem žalostna ali nesrečna to večkrat naredim. Napaka ... Kako so me kasneje, tokom dneva vse ostale kure napadle, namreč zmanjkalo naj bi piče zanje. Ni ti ga hujšega, kot na pol lačna kura. Kljuvale so me po glavi, kljuvale po telesu, celo rep in krilca so jim prišle prav. Lovile so me po dvorišču in kakor je kateri uspelo mi je, če je le mogla, izpulila pero, največ iz repa, ker so tega najlažje dosegle. Uničena frizura in uničen zunanji izgled sta me še bolj potisnila v depresijo in če ne bi pri vstopu ugotovila, da Bog je, bi verjetno tiste dni od žalosti umrla. Bog mi je tudi takrat pomagal, da so mi ponovno zarasla peresa in da je kmalu nad mano spet posijalo sonce. 


-66-

Kasneje, ko sem že obvladala nekaj pravil raznih piger, sem uspela pri pigri Zakuriti nekajkrat priti na svoj račun. Tudi populjeno perje ni bilo zastonj, saj sem čez čas videla, da so si nekatere izmed kur namestile perje, ki so mi ga izčupale. To sem ugotovila tako, da sem nekaj časa pri občudovanju ostalih kur na njihovih perjanicah opazovala sumljiva peresa, ki so jim tu pa tam štrlela iz teles. Zdela so se mi nekam znana. Na začetku nisem niti pomislila, da bi lahko bila moja peresa, pa so bila. Ker pritrditev teh tujih peres, s katerimi so se kitile, ni bila profesionalna, jim je kakšno od teh, sem ter tja, tudi izpadlo. Ko me nobena od nakitenih kur ni videla, sem odpadlo peresce na skrito pobrala in ga potisnila na mojo takratno plešo. Popolnoma se je ujemalo z barvo in kvaliteto mojega preostalega perja ... Kuhuhu, to je moje, sem si rekla ... No, če se kitijo z mojim perjem, pa le nisem tako ničvredna, kot so se to trudile dokazati meni, pa druga drugi, petelinom in najbolj Večlikemu. Pa to jim ni zadostovalo, tudi izven VIC-a so poskusile spraviti novico o mojih nesposobnostih, vendar zunaj našega VIC-a niso poznali naših piger in tako niso nasedali na njihovo kloakanje.




Zakuriti kigra je imela nekako takšna pravila: vse napačno kar vidiš pri sosedi, vse, kar naredi narobe, je treba v najkrajšem možnem času povedati najbolj mogočni in taglavni kuri v kurniku, če ti uspe še bolje glavnemu petelinu. Najboljša izvedba je pa bila, da ko si to, kar si narobe narejenega videl, se drl na ves kljun, da ne bi niti ena članica jate niti pod razno preslišala tvojega sporočila. Če se je dogodilo, da si bil v tistem času ob dober glas oziroma če je bila kakšna kura od jate ravno pri opravilu valjenja ali kakšnem drugem tebi neznanem početju in ni imela možnosti slišati novice, potem si se moral potruditi, da si stopil do vsakega posamezno, ki novice ni slišal in si mu jo moral povedati. In jasno, da je po napaki sledila kazen. Samo najbolj zanimive kazni bom naštela: izgon iz kurnika, valjenje tujih jajc, zgodnje zbujanje in podenje miši v ogrado, vstajanje za tretjo uro zjutraj ali spanje samo na 1 nogi, tisti bolj švoh. Splačalo se je takoj po pravici povedati, katera tvoja noga je tista ta švoh. Tako ali tako so te kure, če nisi povedal za nogo, prisilile stati nekaj časa na eni nog, potem še na drugi in to so ponavljale v nedogled, da bi same ugotovile sposobnost tvojih nog.
Bolje, da si jim povedal takoj, na začetku, saj to ugotavljanje »stati na eni nogi« je lahko trajalo več dni. Ni in ni jim neslo ugotoviti moč tvojih nog od oka, pa še med sabo niso bile složne pri ugotovitvah in so se za uskladitev mnenja lahko kregale naslednjih nekaj dni. V tem času si moral stati na eni ali na drugi nogi, vendar samo na eni in ne na obeh naenkrat. To testiranje kurje noge bi lahko imenovali za manjšo pigro Kurje Bedrce. To, pod-pigro Kurje Bedrce, so skoraj stalno uvrščale v pigre Zakuriti in je bila kot kazen za slabo igranje, najpogostejša in med napornejšimi. 

Nadaljevanje sledi ...




Besedilo, ilustracije in oblikovanje: Aljoša Križ



<Klik na kokoško na vse objave Vic Kurnika>

VIC KURNIKPETEGOLA S TUJIM PERJEM


NEKAJ SI PA LE VREDEN, ČE KDO
NAPIŠE KNJIGO SKORAJ SAMO O TEBI ... PA
ČETUDI JE PISANJE NEKOLIKO NEGATIVNO.

besedilo, ilustracije in oblikovanje: Aljoša Križ