POGLAVJE O LASTNIKU KURNIKA

Lastnik VIC Kurnika je bil spoštovanja vreden Krajan, eden med bolj poznanimi občani v našem Kraju in zato zelo pomemben. Glede na to so ostali Krajani VIC Kurnik zelo previdno in precej pametno pustili pri miru, ne glede na to, kaj se je v Kurniku dogajalo. Reklo bi se po domače, da Krajani niso vtikali nosa v tuj zadeve, bolj pametno se jim je zdelo, da se niso vmešavali. Na začetku obstoja je bil VIC Kurnik lep. Bil je nov in se je svetil daleč naokoli. Pravi ponos Kraja in v veliko čast lastnika. Lastnik se je odrezal tako zelo dobro, ko mu je uspelo narediti nekoliko večji in lepši kurnik od drugih v Kraju in celo večji in lepši od drugih v drugih krajih, da so Krajani hitro in zelo vzljubili oba, lastnika in kurnik. Tudi zares vestno, skoraj srčno vzdrževanje tega lepega prostora in želja po različnih predstavnicah kur za naselitev v njem, je pomenila velik korak naprej v možnostih kurnika, za kaj več. Kure, ki so, v takrat novem kurniku, nahajale, bile lepo pitane, brez straha za svojo prihodnost in noben problem jim ni bilo nastopaštvo, pa igralska kariera, vse za uspeh in slavo, takrat že poimenovanega VIC Kurnika. Pa je čas tekel, stvari so se starale, kurjek se je nabiral (mučo le tega) in v Kurniku so se naselile, oz. zaredile miši in med mišmi je bila tudi kakšna podgana. Kurnik je počasi zarastla Hudičeva zel, pa še dosti drugega plevela. Hudičeva zel bi ob takem obilju gnoja Kurnik prav gotovo prerasla, da je niso kure tako vzljubile in dnevno zobale. Lastnik se je počasi staral, predvsem pa se je prepustil lagodju bivše slave in precej opravil v VIC-u, odložil na stran. Vsa situacija v Kraju se je spreminjala na slabše in tako tudi za Kraj niso bili več zlati časi, kot so bili na začetku in v času mojega bivanja v VIC Kurniku, se je le ta spremenil iz kurnika- gradu, skoraj v kurnik - ruševino. Kakor so stvari v Kurniku propadale, tako so stvarem sledile kure, v propadu namreč. Kurjek in gnoj se je kopičil, črvi v gnoju pa so izginjali in prišlo je celo do popolnega izumrtja le teh. Piče je bilo vse manj in iz dneva v dan se je govorilo, da piče naslednjega dne ne bo več, kar je nas kure plašilo in spravljalo v kurjo-depresijo, bolje rečeno v kur-norijo. Najglasneje so te negativne spremembe prenašale pegatke, pri nas je bila pegatka samo Petegola. To glasno pritoževanje in še glasnejše napovedovanje naslednje katastrofe je trosila okoli po prostoru in razkazovala svojo prizadetost nad situacijo. Verjetno je bila tako zelo razočarana, ker si je na skrito VIC lastila in tako tudi pičo, ter vse ostalo v njem. Sicer pa te njene glasnosti ni bilo za jemati resno, saj ni bila iskrena. Tudi ona, kljub silnemu jamranju ni bila čisto na tleh, ob razglašanju  propada je malce tudi uživala, predvsem so jo navduševale slabe novice, nekakšna sadistična, samokaznovalna tehnika kur-norije. To svojo stisko ali radost je zelo rada delila med nas kure in nas s tem begala ter strašila. Tukaj v teh minus stvareh je bila izjemno radodarna. Pa ni bilo tako zelo hudo, saj lastnik ni prav vsega zanemaril in dokončno zaspal pri svojih obveznostih, ter tako pozabil na delo v tem prostoru, vendar dremal pa je le, nekakšen dremež Trnuljčice. Kure, dnevno navlečene na Hudičevo zel, so se tudi hitro navlekle na brezdelje. Če so le opazile, da bi bilo treba kaj postoriti, so to delo po kratkem postopku spremenile v šparanje, šparanje pa je pomenilo, da so šparale predvsem same sebe.

-86-

-87-

Pigre, ki skoraj niso imele pravil so najprej vzcvetele, potem cvetele, pa ovenele in na kraju jih je prerasla Hudičeva zel. V veliko veselje in srečo kur, je Hudičeva zel pomenila samo zadevanje brez kakršnegakoli dela, tako so tudi pigre odšle po gobe, nore predvidevam.

Karkoli malega se je v Vicu še dogajalo, je iz kur-komedije nastala kur-tragedija, sicer pa lahko dogajanje označim kar za kurjo grozljivko.

Menim, da samo na kurji račun se je dalo vse to žalostno dogajanje nekako prenašati. Nismo več imele veselja, kaj narediti ali karkoli drugega početi ali nepočeti. Saj ne da nas je prej delo osrečevalo, toda tudi tako popolno brezdelje ni kar tako. Sploh pa ne, v takem kupu kurjeka, kjer se niti hoditi ni dalo, teči pa se ni dalo niti v domišljiji več. Pa še kapljalo je na glavo v času dežja, streha je bila v stilu ostalega, da bi vsaj kapljalo po nogah, če je že moralo. Da natančneje opredelim besedo vsi: v pigrah-grozljivkah večina igralcev ni bila zadovoljna in to so bili igralci in igralke, ki so jih strašili, jim grozili in jih maltretirali, igra je delno zanimala samo tiste igralke in igralce, ki so nastopali v vlogah duhov, izprijencev in grobijanov ter podobnih zmagovalcev teh žaloiger. Kdo je prevzemal te vloge, se ve, brez da za to zgubljam besede. Najbolje so jih igrale najmočnejše kure in najpomembnejše sorte kur. Redko sicer, vendar, presenetljivo se je v žaloigre vključevala tudi kura Kratka, in sicer posthumno, njej ni bilo treba niti igrati duha, saj je duh bila, prav tako kura Juha. Strašili sta po našem nekoč VIP, pardon VIC Kurniku, sedaj le VIC Kurjeku, zelo zadovoljno in neprestano. Izven vseh pričakovanj je v žaloigrah zablestela, celo Bleja, in tako tukaj pokazala vse svoje igralske sposobnosti, ki jih v kigrah ni hotela (v pigrah ni bila sploh slaba, vendar tega ni nihče opazil). Močo kura, ki bi v žaloigrah z lahkoto prišla do tako želene vidnosti in slave, ni bila niti tukaj, kaj dosti vredna, celo nevredna in nikakor omembe vredna. Tako je nekako nekega dne kar izginila. Najprej sem predvidevala, da nekje na samem vadi in sama sebe tolaži in da ji to vliva upanje, da ji bo nekega dne le uspelo zlesti ven iz ...