Strah velikih oči, avtorica: Aljoša Križ, maj 2020

MENU‎ > ‎Vic kurnik‎ > ‎Objave-Vic kurnik‎ > ‎

Strah velikih oči, avtorica: Aljoša Križ, maj 2020

objavljeno: 9. maj 2020, 00:28 avtor: Spletni čas [ posodobljeno 9. maj 2020, 00:37 ]

-47-

Mogočen zna biti glas pogube in strah velikih oči tisto, da sem mislila, svojemu piščancu le lahko vsak dan porinem kakšno od svojih zrn, pod ograjo ... tak vsaj ne bo umrl od lakote. Prava kurja pamet, ki je kaj hitro pozabila, da tudi zunaj kot kura svobodnjakarica nisem bila lačna, kolektivna paranoja pred pomanjkanjem piče se me je prijela kot klop ... mogoče pa mi je lastni ego onemogočil čisti pogled na stvari. Tudi Petegolin ego je bil kot glasnik, da se nas naši Egoti primejo kot klopi. Egoklop je kar močna žival, nekje takoj za Bogom ali celo pred njim, če je Bog predolgo odsoten v tvojem življenju.
Petegolini glodavci so na začetku mojega bivanja v Kurniku zasedali le določen del tega, njihovo število pa se je zelo povečalo, kljub uspešnim kastracijam. Nič čudnega, saj je Petegola cele dneve letala okoli in iskala nove primerke te živalske vrste in jih vse, prav vse pripeljala v naš VIC. Več jih je bilo, močnejši so bili in postajali so vse bolj zahtevni. In tako so kmalu začeli letati po vsem kurniku, jesti vse več in ni bilo več mira ne sproščenega sprehoda. Stalno so bili pod našimi nogami. Še skrivali se niso več pred Krajani, tudi pred lastnikom kurnika ne.

Več jih je bilo, več dela smo imele podložnice z njimi. Nekatere so se uprle Petegoli in tako raje pristale v njeni nemilosti in prenašale njena maščevanja, jaz si tega nisem upala in sem tako garala dan na dan. Vse bolj zgodaj sem vstajala, saj drugače nisem uspela vsega postoriti, bila so pa obdobja, ko nisem niti spati utegnila, da sem vse njene miši v ograde prigonila, jih podojila in umirila. Ni bilo tako pesniško, kot se sliši. Neprestano me je mučil dvom, ali naj padem v nemilost ali naj dalje gonim njene ljubljenčke. In sem jih gonila.

POTENCE TAKE IN NETAKE ali še en ČOPIČKIN DODATEK K 2. DEJANJU, tudi ta je šel vnemar

Nekajkrat sem se spomnila dobrih starih časov, ko si petelinu moral dati, pa si tako lahko postal del jate. Danes pa to ni bilo več aktualno, in če si si hotel zagotoviti prostor v kurniku, si moral hraniti in crkljati glodavce. Kakšno hudo nazadovanje vrste in nekomoten propad sistema je to pomenilo.

To drugo dejanje je že nakazovalo slab rezultat Naj Kigre, sicer pa je prav v tem času, to tudi ugotovil Večliki, in namesto, da bi se potrudil in bolj ukvarjal z Naj Kigro, se je začel zelo zavzeto ukvarjati s svojim odfrčanjem iz Vic-a. Ta odlet mu je dosti hitreje in bolje šel od peruti, kot mu je šla režija Naj Kigre. Rezultat je bil odhod Večlikega z zajetnimi zalogami osnovnih živil in potrebnega iz VIC-a, zablodene in hkrati vesele kure, posebno nekatere nad novo situacijo in brezvladja, do prihoda novega glavnega Sanjskega in razpust, ter zloraba nove situacije. Komanda, v obliki - sam sebi gospodar je akutno trajala pod Sanjskim, se nadaljevala po njegovem odhodu in doživela vrhunec v času "vladanja" Podgrada. Ta razmahnjena anarhija v tem času postane kronično stanje življenja v VIC-u. Posledice tega so, da se kure zelo polenijo, Kigre jim ne pomenijo nič več, Pigre pridobijo toliko na veljavi, da se kure preprosto navadijo nanje, kot na drogo, kar pomeni vedno več, in v VIC Kurniku nastane Kurjakaos, ki se razteza preko celotnega naslednjega obdobja, obdobja čistih Piger.

-48-

3. DEJANJE NAJ KIGRE ALI GODEON

Glavni del Kurnika je imel Algtelje kot priključek ena ali še bolje nobena, bil pa je še en samostojni del Kurnika, ki je vseeno spadal v celoto VIC-a, to je bil GODEON. Za tega bi lahko prav tako rekli priključek in temu bi prav zares lahko rekli priključek ena. Godeon je bil del Kurnika na južni strani, prostor, kjer naj bi se uprizarjale take sodobne kigre ali igre na brzino. Te so se dogajale zelo hitro. Teh hitrih kiger Krajani niso ravno vzljubili in ta del Kurnika je bil zelo slabo obiskan. Komot bi ga podrli ali zaprli. Vendar, da ne bi zaostajali za drugimi kraji, se je lastnik Kurnika pod pritiskom težnje k novitetam odločil, v našem Kraju le vzdrževati ali nekako ohraniti, ta priključek. Če se kaj ohranja le za to, da se, potem od tega ni kaj velike koristi, še manj pa je to zabavno. Vse skupaj, kar se je dotikalo

Godeona je bilo kar tako in nič pomembno. Tako so to gledali Krajani, lastnik VIC-a in VIC kure. 1x na leto, pa je Godeon le prišel do veljave in to, ko so Krajani uspeli povabiti še nekatere druge igralce iz ostalih krajev in tako dvigniti Godeonu popularnost. To je trajalo nekaj dni, potem pa je ta del kurnika ponovno padel v senco glavnega Kurnika in spet, kot da ga ne bi bilo. Toda ni za zanemariti, da pomembne glave kur iz VIC-a niso niti teh nekaj dni slave Godeonu privoščile. Prebivalce Godeona so v tem času ogovarjale ali kar ignorirale. Tako je to bilo.

Kure, ki so domovale v Godeonu pa sploh niso bile kokoši, temveč dva fazana, ona in on, vendar se medsebojno nista parila. Raje sta se spogledovala z divjimi fazani, živečimi izven Kurnika, kot da bi gledala drug drugega. Vseeno sta se lepo razumela in tudi do ostalih kur iz VIC-a sta bila prav prijazna. Kljub temu je nad njima vladala oblast iz glavnega dela Kurnika in čast izvršilne oblasti si je lastila No-ja. Le ta je dosledno izvajala svoje poslanstvo in lastonožno pobrcavala fazana v akcije. Njene nojnoge pa niso bile take male, kratke nožice kur in njena nadvlada nad fazanoma je popolnoma funkcionirala. V tistih par-dnevih aktivnega življenja v Godeonu, se ju ni niti sramovala.

-49-

Tudi nanjo, no, ja, se je zalepil Egoklop Petegole in vsesplošen Egotrip VIC-a. Ker drugje, njen Ego ni imel šans, se je lahko razmahnil in udejanjil tu, na obrobju glavnega dogajanja. Tako se je Ego No-ja poigraval s to nežno perutnino, obema fazanoma, po njeni potrebi in njegovi Egovi želji. Naj bom poštena, Noja je bila še kar sprejemljiva komandantka, to sem ugotovila kasneje, ko so jo izrinili iz tega poslanstva in ko je zavladala v periferiji druga vladarka. Strasti in dejanja po navadi delujejo skladno: dosti dela - dosti galame, malo dela - malo jela in malo cirkusa.

Iz Godeona je bilo malo novic, fazana se nista udeleževala skupnih kiger, zato tudi na skupne vaje nista hodila in vsega, kar se je dogajalo v glavnem dela Kurnika nista poznala ali temu sledila.

Občasno, ko je bilo v igrah predvideno večje število igralcev, so jih taglavni in taglavne, kar vključili, ker pa brez vaje ne moreš prav nastopiti, se je dogajalo, da sta nastopala in ne vedela, kaj nastopata. Fazan Muvič je imel nekoliko podpore v moškem delu igralske zasedbe, sicer pa ne glede na svojo fazanjo podzvrst kur, je bil petelinom in ostalim samcem po nekaterih lastnostih podoben. Rad je imel senco, pa še kaj in tukaj bi se skoraj lahko reklo, da je del petelinje celote.

Fazanki pa ne-glede na izoliranost niso bile prihranjene muke manjvrednih kur in dostikrat je bila skljuvana, da ni vedela, zakaj. Tako ali tako se ni smela postavljati ali pojavljati v bližino glavnega Kurnika, prav tako kot se niso smeli tisti, ki niso spadali med igralce. To je bilo nepisano pravilo nepismenih kur. In bilo je takih nepisnih pravil ogromno in ker niso bila zapisana, so se kure ta pravila dnevno izmišljevale, jih spreminjale in prilagajale svojim potrebam. To so zlorabljale na največji možni stopnji zlorabe. Zlorabljanje raznih podlih potez so obvladovale v nulo in kasneje ta svoja prilagodljiva pravila razglašale za Biblijo kur. Vztrajale so pa v tej kurji Bibliji do konca, češ da je to edino prav, da se je treba tega držati in da drugače sploh ne more biti. Pa igraj se potem, če si upaš. Sicer pa sploh nisi imel šanse se ne igrati, hote ali nehote. Kako hudičevo zanimivo se je igrati nekaj, kar ne veš, kaj je.