MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎

Objave-Vse-eno

Intervju z Jean Marcom, ustanoviteljem tehnike IA, intervjuvala: Zarja Trkman

objavljeno: 22. jun. 2017 23:54 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 23. jun. 2017 00:03 ]

Intervju z Jean Marcom,
ustanoviteljem tehnike IA





Jean Marc Melchizedek, ustanovitelj tehnike Infinity Aligment je bil gost SReČNE hiše v Novi Gorici. Po rodu je Francoz, poročen z Bosanko, oče dveh otrok, živi z družino v Londonu. Svojo metodo zdravljenja je prvič predstavil v Sloveniji, in to prav v naši SReČNI hiši (Ustanovi Zdenke Gustinčič, Fundaciji za dobro ljudi in narave) sredi Nove Gorice. V čast si štejemo, da je bil naš gost. Ker je zdravil mene in tudi moj dom, sem se odločila za intervju z njim, ki je potekal on-line.

Jean Mark Melchizedek, ustanovitelj tehnike Infinity Alignment (Brezmejna poravnava), je pred kakimi petimi desetletji začel slediti klicu po osebnem prebujenju in je svoje življenje čisto posvetil duhovnemu razsvetljenju. Nanj gleda kot na čisto resničen, oprijemljiv in dosegljiv cilj in tudi druge navdihuje, da počnejo isto.





1. Ali bi nam lahko predstavili vašo tehniko zdravljenja?


Infinity Alignment (brezmejna poravnava) je tehnika, s katero živim bitjem (ljudem, živalim in rastlinam) in prostorom (hišam, stavbam in krajem) povrnemo zdravje, harmonijo in dobro počutje.

Je intuitivni način zdravljenja, kjer izvajalca (zdravilca) intuitivno vodi njegov višji jaz, skupina njegovih duhovnih vodnikov in tudi duhovno vodstvo vira energije Infinity Alignment (za brezmejno poravnavo).

Tehnika omogoča izvajalcu Brezmejne poravnave, da se temeljito in natančno v več dimenzijah poveže z določenim subjektom. Da mu potrebno orodje za ponovno vzpostavitev naravne harmonije.


2. Kdaj pa ste prejeli sporočilo in začeli razvijati karte, ki jih uporabljate pri svojem delu?

Sporočilo sem prejel leta 2008, 20. aprila 2010 pa sta prišli prvi dve karti. Bilo je na dan razlitja nafte v Mehiškem zalivu. Od takrat so se stvari začele razvijati hitreje, postale so jasnejše. Nato se je kot strela z jasnega pojavilo ime Infinity Alignment (Brezmejna poravnava). Bilo je čudovito.


3. Ali nam lahko poveste kaj o sebi, prosim?

Že od mladih nog kanaliziram informacije svojih duhovnih vodnikov, ki mi kažejo, kako uporabiti naravo za ponovno vzpostavitev ravnotežja in povrnitev fizičnega, čustvenega in duhovnega blagostanja. Sem zelo čuteč in z lahkoto odprem duhovna vrata, zato so mi vodniki z lahkoto predali znanje o delu z »vidnim svetom«, s katerim lahko pomagaš ljudem, živalim, zemlji in stavbam.

Človeško bitje, pa četudi je že zelo daleč na duhovni poti, še vedno deluje iz fizičnega telesa in ta njegov »dom« je potrebno negovati, spoštovati in čuvati, saj predstavlja pomemben del poti v tem življenju. Sposobnost videti nevidno in nagovarjati vidno z enakim spoštovanjem me je vodila, da sem se podal na pot holističnih študij. Prirojeno razumevanje narave in zakonov življenja me je usmerilo v preučevanje naturopatije, metode Life Alignment, iridiologije in nutricizma. Leta 2012 sem postal kvalificiran naturopat, 2013 pa nutricist. 2012 sem skanaliziral tehniko Infinity Alignment (brezkončna poravnava), v aprilu 2016 pa ustanovil šolo Infinity Alignment.


4. Vaša tehnika zdravljenja je bila v Sloveniji prvič predstavljena konec maja 2017, in sicer v Novi Gorici … Kašen je bil odziv udeležencev na predstavitev in na delavnico?

Odziv je bil fascinanten, tako na predavanju kot tudi na delavnici. Zbralo se je lepo število vedoželjnih ljudi, ki so z zanimanjem spremljali mojo predstavitev. Na delavnico se jih je prijavilo kar 14, optimalno število za praktično delo. Delali smo ves dan, drug na drugem in bili presenetljivo uspešni in na koncu izjemno zadovoljni z opravljenim delom.


5. Kakšna pa je bila vaša izkušnja zdravljenja hiš, stanovanj, natančneje v Novi Gorici tukaj v NG?

Tukaj v Sloveniji sem delal samo na eni hiši, in sicer na vaši. Zahtevno je bilo, saj je hiša zgrajena na zahtevnem zemljišču, bil pa sem zadovoljen.


6. Jeseni bomo organizirali prvostopenjski tečaj IA v Srčni hiši v Novi Gorici. Česa se bodo udeleženci učili?

To bo tečaj za začetnike. Pomagal bo vzbuditi pri ljudeh zanimanje za wellness, holistično zdravljenje, metafiziko, naravo, meditacijo. Namenjen bo ljudem, ki so odprti in željni raziskovati nove koncepte. Dobili bodo globlji občutek dobrega počutja in poznavanja sebe. Odkril jim bo neskončni potencial, ki ga imajo znotraj sebe, potencial biti ukoreninjen, ustvarjalen, močan, ljubeč, izrazen, intuitiven in končno v polnosti realiziran.

Udeleženci se bodo učili:
  • doseči raven brezpogojne ljubezni
  • povečati vitalnost, kreativnost, veselje in vedenje, da je vse dobro
  • biti duhovno osredinjeni, se počutiti opolnomočeno in prizemljeno
  • nadgraditi intuitivne sposobnosti, da bodo vedeli, kaj je naslednji korak in da ga bodo naredili brez odlašanja
  • zmanjšati stres in povečati zavedanje
  • uglaševanja s svojim življenjskim okoljem, svojim vitalnim prostorom
  • odkleniti tok energije, ki vodi do fizičnega, čustvenega, mentalnega in duhovnega dobrega počutja
  • zmanjšati stres in skrbi
  • dvigniti energijo
  • odstranjevati bolečine in zakrčenosti v telesu
  • izboljšati spanec in se pomladiti
  • izboljšati prebavo
  • se rešiti depresije
  • v veliki meri izboljšati tesnobnost
  • živeti pomirjeni s seboj


7. Koliko modulov oz. stopenj bo sledilo?

Sledili bodo trije moduli, ki jih bomo speljali v dveh vikendih.
Drugi modul prinaša učenje o delu s kartami, tretji pa učenje o delu na hišah, zemlji in pisarnah.
 

8. Ali so tečaji IA tehnike primerni za vsakogar ali pretežno za ljudi, ki bi tudi sami v prihodnosti želeli delovati kot zdravilci?

Za udeležbo na tečaju ni potrebno nobeno predznanje, samo odprtost in navdušenje nad odkrivanjem novih načinov bivanja. Pridite z odprtim srcem in umom in poleteli boste. Poiščite si čas, ko ne bo zunanjih motenj in se boste lahko potopili v tečaj.

Dobrodošel je vsakdo, ki
  • ga resnično zanima spoznavanje sebe na globljih ravneh
  • si želi velikih premikov v zavesti in sprememb v življenju, tako da bo privabljal samo to, kar si želi in ne bo doživljal »pomanjkanja«
  • se počuti ujetega in potrebuje orodje, da bo lahko začel svoje potovanje proti opolnomočenju
  • si želi odkriti svoj resnični potencial
  • *pisatelji, peki, svečarji in vsi, ki si želijo boljše življenje
  • *body workerji, plesni terapevti, duhovni iskalci
Prijavi se danes, če:
  • *te malo skrbi za življenje, za prihodnost
  • *ne želiš prepuščati nadzora nad svojo življenjsko usodo drugim
  • *nekaj pogrešaš v svojem življenju
  • *iščeš priložnost, da bi se učil od Jeana Marca Melchizedeka







Hvala Jean Marcu, da se je odzval povabilu naše prostovoljke Klavdije in tako nesebično predajal svoje znanje, nam, ki se bomo udeležili njegovega tečaja jeseni v SReČNI hiši. Hvala, Jean Marc za tvojo srčnost, odprtost in požrtvovalnost.

Moja hvaležnost je nepopisna, verjamem, da tudi drugih udeležencev delavnice in predavanja.







Intervjuvala: Zarja Trkman
Prevod iz angleščine: Maja Bratuž
Fotografije: Klavdija Lutman




Preberite še:

Jaz sem Dvojček, ti vodnar ... se poročiva?




Osem; Moje devet dnevno potovanje v svet duhovnosti

objavljeno: 27. maj 2017 01:41 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 27. maj 2017 01:43 ]


Osem, moje devet dnevno potovanje v svet duhovnosti

O - obilje
S - svetloba
E - empatija
M-modrost



9-dnevno duhovno popotovanje v Svet obilja in v osrčje Bosne, v svet piramid



Kozmični ritem obilja je poskrbel za moje devetdnevno popotovanje v vsakršno vrsto obilja. Adrianova delavnica je prinesla več kot bi lahko v sanjah pričakovala. Obilje je bilo skorajda popolno: od prekrasne suite apartmaja v Novem SPA, s čudovito kopalnico, dnevnim prostorom in veliko teraso s skorajda popolnim razgledom na Jadransko morje, na Krk, na Mesec nad Baško, kamor smo radi zahajali kot družina v času naših skupnih počitnikovanj v kampu Bunculuka, nedaleč od Baške.

Ko sem sedela, največkrat sama, v obilju čudovite hrane, ki nam je bila na razpolago, na obrokih, sem vedno sedla čim bližje k oknu, pa tudi na teraso, da sem uživala v tej prekrasni panorami. Preletavale so me lastovice, ki očitno gnezdijo nekje v tem hotelskem naselju. Nekatere parčke sem imela na dosegu roke. Zaljubljeno so se gledale lastovičke, učile svoje potomce leteti, skratka popolna idila v hrastovem in borovem gozdičku.

Delavnica Kozmični ritem obilja, ki jo je vodil Adrian P. Kezele, je presenetila vseh 150 udeležencev. Bila je odlična, energetsko zelo močna, plešoča in igriva. Zastavili smo tudi vsak svoj projekt, zasejali seme, v času, ko je najprimernejši, tja do naslednje polne lune v juniju in ni vrag, da ne bo obrodil sadov. Naj spregovori kar Adrian oz. moj prevod njegovega zapisa.

Edinstvena, a na žalost neponovljiva delavnica v Novem Vinodolskem od 11. do 14. maja "Ujemite ritem obilja" je neponovljiva zato, ker se tako obdobje, tako "dober veter v hrbet", še dolgo ne bo ponovil (po jotyshu, starodavnem znanju o ritmih vesolja).

Obilje bo vedno zanimiva tema, ker predstavlja človeško željo in je eno od štirih ciljev človeka. Prav zaradi tega bo človek vedno iskal razloge in način, kako ustvariti obilje.

Delavnica je bila edinstvena, ker govori o načelih prastare ARTHE, veščine ustvarjanja obilja. V poplavi raznih duhovnih tehnik za ustvarjanje bogastva in malo verjetno izpolnjevanje različnih želja, 'artha' se dokaže kot stabilna, zanesljiva in predvsem celovita. Če vas zanima, kako obogateti, a ne izgubiti kompasa niti v materialnem niti v duhovnem svetu, je 'artha' pravo znanje za vas. Udeleženci delavnice so imeli priložnost, da so bili vodeni skozi neponovljivo izkušnjo. Pravzaprav je moja namera, da omogočim enostavno znanje o tem vsakemu, ki si to želi.

Kako je bilo na delavnici? Slike povedo vse, ni besed, ki bi izrazile izkušnjo. Slike in komentarji naj vam približajo to, v čemer smo uživali, sejali dobro seme in se učili živeti obilje.

150 udeležencev delavnice "Ujeti ritem obilja"- so že na cilju, tam kjer so vse želje izpolnjene, prepričani v svojo sposobnost ustvarjanja obilja.


Veliko časa smo posvetili psihološkim preprekam pri ustvarjanju obilja in kako se jim zoperstaviti oz. zaobiti ...


Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen nad pozornostjo udeležencev. Ni lahko tri dni poslušati predavanja, slediti programu in biti osredotočen na cilj. A smo uspeli. Bilo je intenzivno, a tudi zabavno.


Na ekranu piše: "Mojstri so poskušali večkrat kot so tisti, ki so izgubili, poskušali". Obilje bo padlo z neba, če ustvarite nebo v sebi.


Hoja skozi veliki Labirint obilja, ki je bil prisoten med nami vse dni. Močna izkušnja, ki je mnoge presenetila …

Mudre za ustvarjanje obilja so bile enostavne, a nekatere še enostavnejše… :)))


Laksmi ples (ples za ustvarjanje obilja) se je bilo potrebno naučiti, a ni bilo težko ob Emini, ki je zavzela "vzvišeni" položaj … hvala Emina …


Padma mudra nad našimi glavami v prvem delu plesu. Ples namere: najprej je treba sejati, ob pravem času na pravem mestu.


In na koncu, kot tudi na začetku, je treba razumeti. Telo, um srce in duša morajo delovati v skladu s Celoto. Edino na ta način lahko OBILJE postane del našega življenja.


Po uspešno končani delavnici, ki so jo vsi udeleženci zapustili z zasejanim semenom, sem si privoščila še dva dni razvajanja v Novem SPA. Navezala sem stike s tremi Italijani, z mlado Beatrice, fitnes delavko, s pevcem Jeanfrancoisom in športnim animatorjem Jean Lucom. Prijetni sogovorniki, duhoviti in simpatični. Drug drugemu smo si zlezli pod kožo, se zabavali, peli, duhovičili, skratka bilo nam je zelo lepo. Z Beatrice in Jeanfrancoisom smo skoraj vsak dan na zvezi . Ohranjamo stike. Doklej? Ne vem in tudi pomembno ni.

Po šest dnevnem Novem sem sedla v svoj avtomobilček, ki mi zaenkrat odlično služi in se odpeljala novim doživetjem naproti. Nekaj mi je nagajal avtomatski menjalnik, tako da sem morala uporabljati ročke ob volanu za prestavljanje. Želela sem do Trogira, kjer sem rezervirala apartma, kar po stari Jadranski magistrali. Malo nostalgije? Sem si rekla. A vesolje, ta nekdo, me je usmerilo v Sinju proti Plitvicam. In sem se znašla na avtocesti, kljub drugačnemu planu. A tisti "nekdo", kateremu se vedno bolj prepuščam, že ve, kaj je najbolje. In res je bilo tako, prestavila sem v peto prestavo in pristala v Trogiru. 'Gazdarica' me je sprejela z narezkom, nekaj sem še postorila, potem pa kar v posteljo. Ura še ni bila devet. Ob polnoči me je zbudil komar, ki ni nehal brenčati, pa tudi pikati ne. Vstala sem, vzela računalnik in se povezala z Lilijano, ki mi je rekla, ko sem ji povedala, da ne spim zaradi komarjev, da imam tudi "obilje svoje potrpežljivosti", s čimer je mislila na komarje in njihove pike. HIHIHI … 

Prišla sem do spoznanja, da je obilje dosegljivo vsakomur, a ne samo obilje lepega in dobrega, temveč tudi grdega in slabega. Sedaj razumem komarjevo sporočilo: dano ti je vse, kar tisti trenutek rabiš, tudi srbenje in brenčanje. Ko sem to prepoznala, sem razumela tisto, kar je rekel Adrian: vsi imamo obilje na dosegu roke in pravico do njega. Res je tako!!!

Po slabo prespani noči, kavici z 'gazdarico', njenim darilom, steklenico domačega oljčnega olja in šop rož, sivke in smilja, sem se odpravila na Čiovo, otoček, ki je povezan s Trogirjem. Trogir, stari del mesta sem spoznala v podrobnosti pred petnajstimi leti. Po nekaj kilometrih vožnje sem se obrnila in nadaljevala pot proti Splitu, ob morju sem se peljala, skozi Kaštelo proti Splitu. Zapeljala sem se tudi do Rive, kjer je le peš cona, a ker na parkirišču nisem našla prostora za invalide, sem šla kar na Rivo. Vsi so mi mahali, da ne smem, me opozarjali, da bodo policaji nemilostni, če me dobijo, da so kazni visoke. A jaz se nisem ozirala na to, parkirala sem ob 'kafiču' in si privoščila dva deci gostega soka z vodo. Bila sem namreč dehidrirana in mi je bilo prav malo mar za prepoved. Zadržala sem se četrt ure, potem pa nadaljevala pot proti vstopu na avtocesto, kjer se mi je pridružil Ivan, s katerim sva preživljala naslednja dva dneva v Visokem, svetu Bosanskih piramid. Bila sva na Svetovni konferenci Energy healing of Bosnian piramids, na katerega je bil Ivan povabljen kot predavatelj.

Tudi mene je doletela čast gostje. Wau, le s čim sem si to zaslužila, priklicala. Ni važno! Bila sem tam, med svetovno duhovno in znanstveno elito, med ljudmi iz vsega sveta, Američani, Indijci, Singapurci, Egipčani, Skandinavci, Nemci ... iz dvajsetih držav so bili. Toliko različnih pogledov na svet, toliko različnih kultur, veroizpovedi … a z eno skupno točko, z visoko stopnjo zavesti. Še nikoli mi ni bilo dano kaj takega.

Nastanila sva se v hotelu Piramida Sunca, skupaj z Indijci. Zvečer je imel Ivan predavanje fibonaccijevo dihanje in vodeno meditacijo. Požel je veliko občudovanja. Gospa poleg mene je planila v jok in nikakor ni prišla k sebi. Čiščenje, bi temu lahko rekla. Na večerji me je Ivan predstavil patrijiju, sedemdeset letnemu duhovnemu učitelju iz Indije, blagemu gospodu, toplega pogleda, z dolgo sivo brado. Že njegova pojava izžareva karizmo. Nemo sva se gledala, medtem, ko me je Ivan predstavljal. Prišla sem ponj v Split, je rekel, da sem novinarka in vozim avto. Ponudil mu je celo skuter, da se z njim pelje, a je Patriji nemo odkimal z glavo. Zmenila sva se, da bo poskusil zjutraj. "Tomorrow," so bile moje zadnje besede ta dan. Utrujena sem legla in v hipu zaspala in spala kot angelček.

Naslednji dan smo se z dvema avtobusoma odpeljali v tunele Ravne 1. Bilo je treba do avtobusne postaje. Neka Singapurka mi je pokazala pot, tam so mi skuter naložili na avtobus in me posedli poleg starejšega Američana, s katerim sva prav prijetno kramljala. Povabila sem ga v našo lepo deželico, v katero bo z veseljem prišel.

Znašli smo se pred tuneli. Vsak je bil testiran na Aura machine. Moje zdravstveno, energetsko stanje je zelo dobro. Aura brez prekinitve, stres normalen, energija tudi, vsi organi so znotraj zelenega polja. Malo težav se kaže le v spodnjem delu hrbtenice, kar je najverjetneje posledica sedenja in na desni strani zob. Čakre sicer niso v ravni črti a je kar zadovoljivo. Povedano nam je bilo, da smo del raziskave, ki jo opravljajo med 2000 obiskovalci ter da bomo ponovno testirani ob prihodu iz tunelov.

S svojim skuterjem in skupino žensk iz Singapurja, Finske, Japonske, Kitajske smo se za dr. Samom Osmanagićem odpravili 'zdravljenju' v tunelih nasproti. Namestili smo se v prostoru za meditacijo, Semir je pogasil luči. Prepustili smo se negativnim ionom, ki jih je menda ogromno in meditaciji, ki jo je zopet vodil Ivan. Le naši skupini je bilo to dano. Bilo je nepopisno. Začutila, res, prav začutila sem zdravilno delovanje, pričela sem kašljati, meditirala sem s svojo integralno meditacijo, nato sem se popolnoma predala Ivanovemu vodenju. Proti koncu smo peli, kričali, bili deležni molitve Kitajke in Japonke, seveda v njunih jezikih. Tudi smejali smo se, skratka popolno čiščenje, vsak na svoj način. Po skoraj poldrugo uro polnem kopanju v dobrih energijah smo se odpravili ven, zopet na sonce, ki je prijetno grelo. Prerojeni, očiščeni, srečni! Naj omenim, da sem energijo pošiljala tudi svojim v domovino, še največ pa bolni prijateljici.

Sledilo je kosilo v Arheološkem parku Ravne 2, parku, ki je bil odprt lanskega julija. Na 40-ih hektarjih se razprostira. Tam je lanskega junija Marko Pogačnik s kiparji iz desetih držav klesal kozmograme v kamen. Sedaj sem si jih lahko v živo ogledala. Krasni so, razprostrirajo se v treh lokih. Vsak ima svojo simboliko, kot tudi kozmogrami. V parku je tudi platforma za meditacijo, jogo in ples. Meni je bila nedostopna z mojim skuterjem. Objela se drevo pod njo, nakar me je Indijka Madhu povabila naj prisedem na njeno drevo. Potem me je vprašala, če bi hotela na meditacijo z Patrijijem. Povedala sem ji, da ne morem. "Poskusiva," je rekla Madhu, ki je bila v mojstrovem spremstvu. Pred mano so bile stopnice, neravne, naravne, kar blizu 25 jih je bilo. Šli sva, jaz s svojo palico v desni roki. Madhu me je trdno prijela pod roko. Zaupala sem ji, tako kot sem zaupala le svojemu pokojnemu možu. Bilo je neverjetno. Uspelo nama je. Bila sem nagrajena za dve krasni meditaciji, Patrija in Judy, ki je kanal in govori jezik svetlobe. Zanimiva izkušnja! Ob slovesu naslednji dan je Judy pristopila k meni, objeli sva se, kot da se poznava od vedno. Ko si eno!

Udeleženci kongresa iz vsega sveta so z nami delili svoje izkušnje v meditaciji, kaj so doživljali v tunelih … skratka vse, kar je bilo za njih novo in neopisljivo z besedami. Pa vendarle: ko vidiš in deliš s soudeleženci svojo izkušnjo in oni s tabo svojo, se še bolj povežeš in veš, da smo ENO in VSE. Kako mogočen občutek je to.

Po kosilu sem se odpravila zopet v Aura Machine in moji rezultati, ki so bili pred vstopom v labirinte že zelo dobri, so se še izboljšali. Neverjetno! Res se dogaja zdravljenje! Za tiste, ki še vedno ne verjamejo. To je to!

Zvečer sem se polna vtisov, energije, ki smo si jo delili, zvrnila v posteljo. A je s spanjem bilo bolj tako tako, saj je bil v hotelu maturantski ples. Muzika zelo na glas, tista njihova. S spanjem do pol enih tako ni bilo nič. Zbudila pa sem se že ob petih, vstala, meditirala, komunicirala s svetom preko interneta ter se odpravila na zajtrk. Naj povem, da smo jedli izključno vegetarijansko hrano, v hotelu indijsko, v arheološkem parku pa tipično bosansko.

K meni so prisedli trije, dve Finki in en Indijec. Zajtrk je trajal dve uri in pol. Izvedela sem veliko novega, neverjetnega. Bila sem deležna velikega zanimanja vseh. Delili smo izkušnje in se poslovili kot bratje in sestre. S starejšo Finko sva navezali pravi sestrski odnos. Mimogrede, ona je prevedla vse knjige o Anastaziji iz ruščine v finščino. Ko sva se pogovarjali, je pristopil sam Patriji, se usedel na moj skuter. Prodoren pogled, mir in svetloba, ki ju izžareva, sta se naju dotaknili v vsej svoji veličini. Pogovarjali smo se tudi o tem, da pridem decembra, ob zimskem solsticiju v Indijo, v njegovo piramido, ki je menda največja na svetu. Z Ivanom greva, v Sloveniji se nama bo pridružila finska prevajalka Elea, moja mlajša sestra in skupaj bomo odšli na najmanj tri tedne trajajočo odisejado. Da res prideta, je rekel Patriji, potem pa vstal, mi začel masirati glavo in obraz s prav posebno masažo, indijsko. Skratka bila sem deležna vsega kar je mogoče in to od karizmatičnega duhovnega učitelja. Wau!!! Potem sva se objela, bila objeta kar nekaj časa in zatem slovo. "Glej da prideš decembra k meni, sicer bo joj ..." so bile njegove zadnje besede. "Pridem, zagotovo, z Ivanom in Eleo", pa so bile moje zadnje. In je šel!

Pred najinim odhodom z Ivanom, pa sem se srečala še z Mandhu. Izmenjali sva si e-naslov, naslov FB profila. Izvedela sem, da Mandhu živi v Nemčiji, da je slikarka, ki ustvarja z aboridžinskimi pikami, mi v sreČnI hiši pa prav tako. Kako smo povezani! Nisem mogla verjeti. Njen mož mi je pokazal kar nekaj njenih slik. Da sta živela osem let v Egiptu, kjer je on delal kot tehnolog, sedaj pa sta pet mesecev v Nemčiji, je rekla Madhu. Zaželela sem jima hčerko in sina. Ob slovesu naju je Pam pofotkal in ko sem prišla domov me je fotografija že čakala na elektronskem naslovu.

Sledila je še osemurna vožnja domov z mojim avtomobilčkom. Vozil je Ivan, tako, da sem v Bosni imela svojega šoferja in osebnega stražarja. Neverjetno, a resnično. Vožnja je kar hitro minila, saj je dečko duhovit, razgledan in inteligenten. Veliko sva se smejala, se skupaj čudila lepotam in bogastvu, ki ga premore tako revna dežela. Verjamem, da bo tudi Bošnjakom poplačano njihovo trpljenje, njihov srečni odnos do življenja. Kljub temu, da imajo malo, so srečni. Saj imajo MIR in SVOBODO. To pa je največja vrednota, kajne?

Življenje, vesolje, hvala za VSE, kar mi ponujata. Neizmerno sem hvaležna.

Dopusti, odpusti in prepusti se. To je Ivanovo vodilo, ki je sedaj tudi moje. Vesolje, hvala za OBILJE!!!


Napisala: Zarja Trkman
Fotografije: prva fotografija last avtorice, ostale arhiv Adriana P. Kezeleta



Preberite še:





Razstava Nike Korsič v Brblarni v Novem mestu








Laura Kanyo, napisala: Zarja Trkman, april 2017

objavljeno: 20. apr. 2017 01:33 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 20. apr. 2017 01:55 ]


Slikarska razstava Laure Kanyo

Grafična oblikovalka Laura Kanyo se kot slikarka predstavlja prvič. Slikanje je bila njena dolgoletna želja in končno se je odločila, da jo uresniči. Prepustila se je navdihu in ustvarja v različnih tehnikah. Ker je prostovoljka naše hiše, smo se odločili, da jo ob Dnevu za spremembe v SReČNI HIŠI predstavimo s prodajno mini razstavo njenih zadnjih del, tudi zato, da njeno ustvarjalnost spodbudimo.



Predstavljamo njene akvarele, olja in akrile.

Mandale (akvareli) so nastajale že v obdobju oblikovanja, ko se je podajala na pot duhovnih raziskovanj.



Tako imenovane angelske risbe so plod trenutkov čiste pretočnosti, saj je neka energija vodila njeno roko, pa tudi besede, ki jih je zapisala ob teh risbah, kažejo, da je bila vodena, saj pisava sploh ni njena. Kasneje je risbe oplemenitila še z barvami.


Olja na večjih platnih so ji bila še poseben izziv. Dela jih tudi po naročilu. Naročnik ji predoči svojo željo in pokaže, kje naj bi slika visela. Ko se Laura loti slikanja, se popolnoma prepusti navdihu. Največkrat se zgodi, da so ta dela prežeta z zgodbo osebe, ki sliko naroči.


Za slike, ki so narejene z akrilom, avtorica ne uporablja čopičev, temveč lesene paličice, s katerimi niza piko ob piko. Ta tehnika jo je prevzela, ko je spoznavala aboridžinsko umetnost. Navdušila se je nad PIKO. V tej smeri trenutno razvija svoj osebni slog.


Ustvarjanje je eden izmed načinov odpiranja in sproščanja ter usklajevanja notranjih vibracij. Ljudi je velikokrat strah prijeti čopič v roke, ker nimajo predhodnega znanja. Laura se je odločila, da bi prirejala delavnice prav s to tehniko, saj je bil vsak, ki j pri njej poskusil s PIKO ob PIKO, navdušen nad svojim izdelkom.


Laura v sobi Spoštovanja, vsak dan ustvarja od 17.00 do 20.00 sliko iz PIK, ki smo jo začeli obiskovalci na Dnevu za spremembe in jo končujemo, upam da v tem tednu. SONCE na velikem platnu bo spomin na Dan za spremembe in bo krasilo Sončno sobo, katere botra je Lilijana. Pridružite se nam, pričakujemo vas vsak dan v SReČNI hiši. Prispevajte svoje pikice in svojo energijo v SONCE. Pika ob piki je prava meditacija, terapija za ranjene dušice, pa tudi prav posebna meditacija, ki čisti um in srce.


Za ogled vseh fotografij Klik na prezentacijo!




Napisala: Zarja Trkman
Fotografija: David Verlič

Preberite še:


Dan za spremembe, napisala: Zarja Trkman

objavljeno: 13. apr. 2017 00:29 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 13. apr. 2017 00:32 ]




Dan za spremembe v SReČNI HIŠI 


Pa jih je odprla, vrata namreč na široko. SReČNA HIŠA v Novi Gorici. Na Dnevu za spremembe, ki je vseslovenska akcija, ki poteka že vrsto let. Ustanova Zdenke Gustinčič, Fundacija za dobro ljudi in narave ljudi se je predstavila z vrsto predavanji, delavnicami, meritvami, razstavo, predstavitvami … Obiskovalcev je bilo nad 200 in to pomeni, da je v povprečju bilo 7 ljudi na vsaki predstavitvi, delavnici …

Lilijana Reljič iz vrst ustanoviteljev Fundacije ni mogla skriti zadovoljstva ob tako lepem obisku. Marsikateri občan pa je zgolj postal ob Srečni hiši in se čudil kaj se končno dogaja v vili, ki je bila kar 4 leta brez lastnika. Zdaj ga končno ima. In to ne le lastnika, temveč sr(e)čnega lastnika, ki bo prebivalcem Nove Gorice pa tudi okoliškim krajem ponujal vsebine, ki so drugačne, ki spodbujajo rast človeka, njegovo ustvarjalnost in potencial.

Dan za spremembe je bil lepa priložnost, da se naša hiša predstavi v vsem svojem poslanstvu: delati za dobro ljudi in narave. In tako je tudi prav. Ko bo prenovljena še domačija Zdenke Gustinčič, znane novogoriške notarke, ki je vse svoje premoženje zapustila ljudem, ki v srcu dobro mislijo in Fundaciji, ki je bila ustanovljena na njeno željo, bo ustanova ponujala še druge programe na lokaciji daleč stran od mestnega vrveža v Čepovanski dolini oz. na vhodu vanjo, v Fobškem kalu. Tu, daleč od ponorelega sveta, bo prostor za druženja, delavnice, tabore saj je za hišo lep kos zemlje, kjer bo marsikdo našel izziv, bodisi za obdelavo vrtička ali zgolj za poležavanje v senci in branje dobre knjige ali za piknik s podobno mislečimi ljudmi.

Ni bati, da stvar ne bi zaživela v vsej svoji polnosti. Energije, ki so se stkale med nami prostovoljci, ki smo veliko svojega časa porabili, da bi Dan za spremembe in vizijo SReČNE hiše kar najbolj približali prihodnjim obiskovalcem, so tako močne, tako povezovalne, da ni bojazni, da bi ne dosegla vseh, ki v srcu dobro mislimo.

 


Zapisala: Zarja Trkman


Šopek, nabran prav za to priložnost






Intervju z Lilijano Reljič in Tanjo Kodelja, napisala: Zarja Trkman

objavljeno: 7. apr. 2017 00:45 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 7. apr. 2017 01:23 ]



Intervju z Lilijano Reljič in Tanjo Kodelja 

O dnevu za spremembe 
SReČNI HIŠI 



V soboto, 8. aprila 2017 na široko odpira vrata SReČNA HIŠA v Novi Gorici, na Tumovi ulici 5. Pogovarjala sem se z Lilijano Reljič, ustanoviteljico Ustanove Zdenke Gustinčič, Fundacije za dobro ljudi in narave ter z Tanjo Kodelja, vodjo Prostovoljcev UZG FDLN. 



SReČNA hiša Ustanove Zdenke Gustinčič Fundacije za dobro ljudi in narave stoji sredi nove Gorice in v soboto, 8. aprila 2017 na široko odpira svoja vrata. Lilijana , nam lahko na kratko poveš za kakšno HIŠO gre, kje stoji in čemu je namenjena? 
SReČNA hiša sredi Nove Gorice na Tumovi 5 ima posebno zgodbo. Nastala je najprej iz ljubezni do svojega kraja, ko je domačinka Zdenka Gustinčič svoje premoženje po smrti namenila za dobro ljudi in narave. Ustanovili smo Fundacijo na njeno ime, ki je kupila to prelepo staro vilo v centru in tu smo začeli uresničevati njeno in našo vizijo. V zelo kratkem času se nam je pridružilo veliko ljudi, ki so izjemno srčni, delavni, entuziasti ter polni poleta. V hiši dnevno potekajo razne dejavnosti, delavnice, druženja, predavanja, šole. Predvsem pa se tu povezujemo in sodelujemo ter kreiramo lepši dan in jutri. 

Tanja, ti si vodja prostovoljcev Srečne hiše. Kdo so in kaj delajo?

Dan za spremembe. Povejta nekaj o tej vseslovenski prostovoljski akciji.
Med prostovoljci Srečne hiše je več kot 20 srčnih posameznikov različnih profilov, ki so pripravljeni nekaj svojega časa podariti za dobro drugih ljudi. Tisti, ki so aktivni, prostovoljno pomagajo pri urejanju Srčne hiše in okolice na Tumovi ter nudijo podporo in pomoč pri organizaciji vsakodnevnih aktivnosti organizatorja. 
Z Dnevom za spremembe, ki ga že osmo leto zapored organizira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, želimo ljudi spomniti na pomembno vrednoto medsebojnega sodelovanja. 

Zaščitni znak dneva za spremembe je ribica. Ribica, ki se ne prepušča toku in aktivno prispeva k spremembam. 


Z Dnevom odprtih vrat pa prebivalcem in vsem organizacijam Goriške sporočamo, da v Hiši odprtih vrat (Ustanovi Zdenke Gustinčič Fundaciji za dobro ljudi in narave) vsak dan potekajo programi za dobro ljudi in narave.


Kako bo potekal dan za spremembe v srečni hiši? Menda imate številna predavanja, delavnice, projekcije, celo slikarsko razstavo … predstavitev knjige, našega Spletnega čas-opisa … skratka NI DA NI ...

Dan za spremembe, ki bo to soboto 8.aprila, je res osvežujoča sprememba za Novo Gorico. Šopek dejavnosti in udeležencev je raznovrsten in enkraten. Dogodil se je skoraj spontano in v treh tednih smo povezali 30 raznovrstnih akterjev in dejavnosti, ki se bodo odvijale preko celega dneva v stavbi na Tumovi. V dvorani bodo raznovrstna predavanja, po ostalih prostorih pa bodo delavnice, svetovanja, meritve, predstavitve ... Vsako uro se bodo izmenjevali razni dogodki.

Kako ocenjujeta odziv tistih, ki bodo prispevali svoje znanje, predavanja, delavnice?
Kdaj lahko pričakujemo podobno akcijo? 
Tako obširna akcija bo najbrž kar vsako leto na vseslovenski Dan za spremembe, saj se je že v pripravi na 8.april porodilo še veliko novih idej. Akcije pa se tudi sicer dogajajo v SReČNI hiši dogajajo skoraj vsakodnevno.

Za organizacijo te akcije ste potrebovali le slab mesec dni, ste zadovoljni z delom prostovoljcev in kaj to za te ljudi, ki nesebično razdajajo svoj čas, pomeni?
Res je, akcija se je odvila spontano in skoraj čez noč. Najlepše se je pravzaprav dogajalo že med samo pripravo. Naravnost navdušujoče je, ko spoznaš, da so v tvojem okolju tako fantastični ljudje, polni idej, pripravljenosti, srčnosti, odprtosti … s takšno ekipo je prelepo delati in ustvarjati. Neizmerno sem jim hvaležna in presrečna, da imam možnost spoznavati tako enkratne ljudi.

Lilijana, Tanja, želim vam veliko zadovoljstva pri delu še naprej, predvsem pa obilo malih lepih trenutkov, preživeti v krogu ljudi, ki jih imata radi in ki vam to nesebično ljubezen tudi vračajo.


Zapisala: Zarja Trkman






Spletni čas 

se bo predstavil v Sinji dvorani ob 15:00. 



https://www.fundacijazadobroljudi.si/




Koncert: Vlado Kreslin in Parni valjak

objavljeno: 5. apr. 2017 01:15 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 6. apr. 2017 02:20 ]


Vlado Kreslin z Malimi bogovi in legendarni Parni Valjak na Robinovem koncertu
Ne, ni bila prvoaprilska šala. Koncert se je prav zares zgodil v Šempetru. Na blagajni sta me sprejeli Kristina in Rosana ter Klemen, ki mi je podelil akreditacijo. Bila sem že kmalu po osmih tam, da bi si zagotovila mesto tik pod odrom. S svojim "motorčkom" sem se komaj namestila pod oder, ko je prišel k meni mlad moški, Tadej, in mi svetoval, da me pelje v zaodrje, da bo pod odrom zame prehudo, preveč hrupno. In prav je imel. Sledila sem mu. Prijazen fant, ta Tadej, ponudil mi je tudi vodo in sploh je bedel nad mano kot angel varuh. Hvaležna sem mu.



Pa se je začelo. Koncert namreč. Na oder je ob hrupnem aplavzu, navdušenju publike stopil že legendarni Kreslin z Malimi bogovi, ki pa so svoje vrste precej pomladili. Pogrešala sem Tomassinija. Navduševali so kot vedno s svojimi uspešnicami, zaključili pa so z zdaj že evergreenom Od višine se zvrti, ki je tudi name delovala zelo čustveno. Ja, zvrtelo se mi je od višine, od spominov … nostalgično da je kaj.

Malo pred polnočjo pa so stopili na oder legendarni člani skupine Parni Valjak, ki so se zopet zbrali po krajši pavzi, ob 40.-letnici svojega nastopanja na zdaj že bivši jugoslovanski sceni. Ostareli rokerji s svojim ostarelim pevcem so privabili številno občinstvo, ki je z hrupnim navdušenjem pozdravilo vsako njihovo pesem. Koncert je doživel vrhunec z najlepšo njihovo Jesen v meni tuguje … trdi rock me ne navdušuje najbolj, a je nekaj komadov Parnega Valjka tako dobrih, da sem se potrudila ostati skorajda do konca.



Navdušenje v dvorani je bilo veliko, mogočno. "Najboljša publika" sem naslednji dan prebrala na FB strani Radia Robin. Morda, ne vem, ker sem bila na tovrstnem koncertu po skorajda 30.-ih letih, po koncertu Pink Floydov v Benetkah, ko je bilo toliko obiskovalcev, da so se Benetke skorajda potopile. Tokrat seveda ni bilo bojazni za katastrofo, menda pa so prodali preko 2000 kart, po besedah organizatorjev.

 

Lep večer se je zaključil še z vožnjo domov, na motorju me je pošteno zeblo in ob dveh sem se utrujena in zaspana zgrudila v posteljo. A vesela, da še premorem toliko energije, pri svojih 63.-ih letih, da se udeležim tudi takega koncerta. In ni nas bilo malo, takih iz moje generacije, saj so na odru bili Vlado in Parni Valjak, ki so rasli skupaj z nami. Moja generacija! Iz petdesetih let prejšnjega stoletja, tisočletja, če hočete.


Skrita sporočila, napisala: Zarja Trkman, marec 2017

objavljeno: 24. mar. 2017 01:29 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 24. mar. 2017 09:22 ]



Skrita sporočila 



DEL CELOTE SEM. 

V MENI IN OKROG MENE JE. 

PREBUJANJE SE JE ZAČELO. 



Adrian P. Kezele nam je ponudil še eno zanimivo delavnico Skrita sporočila. Kot vse njegove, ki sem jih do sedaj obiskala, je bila tudi ta fascinantna. "Ne vem, kaj je na tem Adrianu, enostavno zleze ti pod kožo". Tako sta menili moji dve znanki, ki sta se prvič udeležili Adrianove delavnice, potem ko sta čisto po "naključju", ki seveda ni naključje, od založbe Chiara prejeli v dar njegovo najnovejšo knjigo SINHRONICITETA prebujanje Celote. Kot da bi sinhroniciteta že delovala, da bi jima Celota odgovorila na, sam Bog ve, katero vprašanje. Delavnico sta zapustili zelo zadovoljni in se podali življenju naproti. 

"Ste se kdaj poskusili pogovoriti z Življenjem? Ste ga skušali kdaj kaj vprašati? Prepričan sem, da ste že kdaj pogledali v nebo in zavpili: "Oh, nebo, zakaj se to dogaja ravno meni?" Tu in tam to počnemo vsi. Toda ali ste zares pričakovali odgovor? In, če ste ga pričakovali, ste ga tudi dobili? In če ste ga dobili, ali ste ga prepoznali? In končno, če ste ga prepoznali, ste ga ubogali?"

Tak je uvod v najnovejšo knjigo Adriana P. Kezeleta, ki mu sledim eno leto, a sem po tem kratkem letu bogatejša za veliko spoznanj, veliko znanj, ki jih Adrian nesebično deli z nami. Ja, na svoji poti iskanja je že več kot 40 let, toliko, več kot 40 je tudi njegovih knjig, ki jih je napisal v dobrih 20-ih letih. Plodovit pisatelj, menda 6. najbolj bran na Hrvaškem, je Adrian P. Kezele. Pa ne samo to, zase pravi, da je raziskovalec zavesti, ki je zanj pred materijo, pred vsem kar smatramo za resnično, oprijemljivo …

Življenjska Celota se nenehno pogovarja z nami, nam pošilja sporočila. Pa smo jih pripravljeni zaznati? In še bolje: smo jih pripravljeni razumeti? Skoraj vsak bo zmignil z rameni, nejeverno in dvomljivo.

Na delavnici Skrita sporočila smo se v praksi poskušali pogovarjati s Celoto. "Če bi se radi pogovarjali z življenjem, se morate najprej naučiti njegovega jezika, sestavljenega iz smiselnih skladnosti". Gre za neke vrste "naključja", ki za nas nosijo določene pomene." Tako Adrian! Izločiti morebitne nejasnosti.

In smo poskusili. Bilo je zanimivo, naravnost neverjetno.

Ko postaviš vprašanje Celoti, ki je prav zastavljeno, le-to mora biti resnično in zate pomembno. Vprašanja naj bodo jasna in konkretna. Najboljša so tista, na katera je mogoče odgovoriti z DA ali NE. Vprašajte za nasvet in ne za napoved.

In to smo počeli ves vikend. Postavili smo si tri vprašanja. Odgovori so prispeli takoj, če je bilo vprašanje pravilno zastavljeno. Kakšni so bili odgovori? Lahko je bil odgovor kakršenkoli sinhronicitetni dogodek, znamenje ali skladnost, ki pritegne našo pozornost po postavljenem vprašanju. Lahko so tudi sanje, srečanje, novica ali kaj povsem drugega. Paziti smo morali, da "pomena" ne pripisujemo tistim dogodkom, ki v resnici niso pomenljivi. Dogodki, ki jim botruje sinhroniciteta so jasni sami po sebi in ne zahtevajo prav globoke analize. Če je bil odgovor nejasen, smo postavili vprašanje na drugačen način.

To je zelo na kratko, kako je bilo na delavnici. Če vas zanima več, pa zajadrajte na Adrianovo spletno stran, kjer boste dobili vse, kar ta trenutek rabite oz. vse za kar prosite.

In še mnenje udeleženk seminarja!

Alenka in Andreja: Na delavnico gospoda Adrijana »Skrivnostna sporočila« naju je pripeljala čarovnija. Sosledje drobnih, povsem nepričakovanih, naključnih dogodkov – drobnih »čarovnij«. Knjige so bile drobtinice na najini poti na delavnico. »Živo knjigo« sva naročili zase in za najine sodelavce, v dar pa sva od Založbe Chiara prejeli izvod knjige »SINHRONICITETA - Prebujanje Celote« g. Adrijana Kezeleja. Obe knjigi sta v najinih rokah prijetno vibrirali - kot da bi utripali. Namesto branja knjige sva se odločili, da knjigo kar »v živo« izkusiva na delavnici »Skrivna sporočila«.

Ob tej priložnosti bova z vami podelili drobcen, globok utrinek iz delavnice: »In tako sva se znašli tam – v centru Labirinta sinhronicitete – ob mogočni, neskončni podpori celega vesolja, osvobojeni raznih vlog, okov in omejitev ... ganjeni od veličastnosti, v srcu združeni z vsem, kar je.«

HVALA HVALA HVALA


Ne bom pesnil pesmi, ki govorijo le o delcih celote,

Temveč bom pesnil pesnitve, pesmi, misli, ki se posvečajo celoti;

In ne bom opeval enega dne,

Temveč bom opeval vse dni.

(Walt Whitman)


Več o delu A. Kezeleta najdete na njegovi spletni strani Adrian Kezele.

www.nikakorsic.si
Fotografija: Školjka, Nika Korsič



Napisala: Zarja Trkman








Kot jaz, napisala Zarja Trkman, marec 2017

objavljeno: 16. mar. 2017 04:30 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 16. mar. 2017 13:52 ]

 

V torek, 7. marca 2017, je v dvorani Kulturnega doma 
Nova Gorica, Lara Jankovič, izvedla monodramo 

KOT JAZ 
(HOMMAGE ÉDITH PIAF)


"Po biografiji Édith Piaf Simone Berteaut in z mislijo na igralko in šansonjerko Laro Jankovič je nastala predloga za predstavo Kot jaz. Celovečerna monodrama se sprehodi skoz izbrane postaje burnega življenja te velike dive francoskega šansona. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov. Dinamična zgodba, pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeš(č)a z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke, pripovedovalke, ki nam jo podaja, v posameznih detajlih pa se bo lahko prepoznal vsak gledalec. Monodrama z vloženimi songi in glasbeno spremljavo v živo se vpisuje v žanr t. i. glasbenega gledališča, ki je na naših odrih zelo redko zastopan, saj predstavlja enega najtežjih igralskih in pevskih izzivov."

Tako je bilo povabilo na monodramo KOT JAZ v izvedbi Lare Jankovič na harmoniki pa je bil Marko Brdnik, ki je klasično izobražen umetnik, ki Laro spremlja na nastopih v živo.

Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar. 

Fotografija: Matej Vidmar

Lara, znana kot voditeljica, igralka in šansonjerka, se je v svojo vlogo popolnoma vživela. Svojo zgodbo "Kot jaz" je prepletala z zgodbo znamenitega pariškega vrabčka Edith Piaf. Lara, ljubiteljica šansona, je občudovalka Edith že od rane mladosti, skozi obe vlogi nas je popeljala s svojo interpretacijo ljubezenskih songov, ki so manj poznani. Pela jih je v slovenščini. Odigrala je tako sebe, kot tudi Edith Piaf. Skupna jima je Simona, prijateljica, ki je Lari pomagala oblikovati vlogo, kot tudi Edithina Simone, ki je usodno povezana s pevko. Zanimivo naključje, ki ni naključje!

Ko sem se kasneje, po predstavi pogovarjala z obiskovalkami, ki občudujejo tako Laro, še posebej pa Edith Piaf, smo skupaj ugotovili, da je predstava super, da je Lara mojstrica igre in šansonov, a smo prav vsi pogrešali šansone zapete v francoščini, ki zvenijo povsem drugače, saj prav ta jezik, blag in mehek tako zaznamuje Pariškega vrabčka. Sicer pa sami predstavi ni kaj očitati. Doživeta je, intimna čustva so zelo močna, iskrena in neposredna.

Po predstavi pa prijetno kramljanje Lare s prevajalko Majo Kraigher, ki je prevedla biografijo šansonjerke

Fotografija: Matej Vidmar


Piaf, francoski mit
"Skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament interpretke Lare Jankovič se je ob pomoči režiserja, enega največjih mojstrov monodramskih nastopov Zijaha A. Sokolovića, na novo izpisala zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espriju, ljubezenskim napevom in 'igri srca'." (Amelia Kraigher, ob premieri monodrame, Kot jaz).

"Francoski pisatelj in novinar Robert Belleret je opravil velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero »pariškega vrabčka«, najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti ter ustvaril biografijo, za kakršno je bil pol stoletja po njeni smrti res že čas. V knjigi Piaf, francoski mit (Piaf, un mythe français) ruši kar nekaj ukoreninjenih mitov (na primer o njenem otroštvu, o ljubezenski zvezi z Marcelom Cerdanom itd., ki jih je tudi sama podpirala in širila), ki so jih povzemale vse dosedanje upodobitve, vključno s filmskimi, in z globokim spoštovanjem do umetnice ter ob pomoči dragocenih pričevanj, neobjavljenih korespondenc in obsežnega arhivskega gradiva izrisuje njeno novo, resničnejšo in bolj življenjsko podobo. Édith spremljamo od rojstva (ne na ulici, kot govorijo znane zgodbe) skozi otroštvo (ki tudi ni bilo čisto tako, kot smo doslej brali in poslušali – niso je hranili z vinom in ni bila štiri leta slepa …) in skozi vse fantastično, turbulentno in kaotično, čeprav ne prav dolgo življenje do mučnih zadnjih let in smrti. Od uspeha do uspeha, od ljubezni do ljubezni, od ekscesa do ekscesa. Spoznamo jo kot izjemno občutljivo in čustveno, pa hkrati zahtevno, naporno in trmasto; ambiciozno in hkrati negotovo, širokosrčno in pogosto krivično; strastno in zapeljivo ter hkrati prestrašeno in ljubosumno. Vse to je bila in vse to, skupaj z neverjetnim talentom in neskončno voljo, je bilo gonilo njenega življenja, ki je bilo v resnici kot roman, ki ne potrebuje nobene mistifikacije in mitizacije. In kot roman se knjiga tudi bere."

Tako je predstavljena knjiga Piaf, francoski mit.

Pogovor med Laro in Majo je bil sproščen in prisrčen, malce nagajiv kot je Lara vedno ter na trenutke v Lari tako ljubem ajdovskem narečju. Lara nikoli ne razočara, v vseh vlogah zleze gledalcu ali poslušalcu pod kožo. V vlogo francoskega "mita" pa se je dobesedno vselila in je Edith in njene šansone skozi igro živela.

Fotografija: Matej Vidmar



Napisala: Zarja Trkman
Fotografije: avtor Matej Vidmar, arhiv Kulturnega Doma Nova Gorica


http://www.kulturnidom-ng.si/fotogalerija/new-gallery-list/hommage-edith-piaf-monodrama-kot-jaz-v-izvedbi-lare-jankovic-in-predstavitev-biografije-piaf-francoski-mit/







Sporočilo iz bodočnosti, napisala Zarja Trkman

objavljeno: 14. mar. 2017 20:32 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 15. mar. 2017 00:59 ]


Sporočilo iz bodočnosti 
Sporočilo Bosanskih piramid v Visokem nam je predstavil Marko Pogačnik - UNESCO-v umetnik za mir. V Centru Sr(e)čni D.A.M. v Novi Gorici, kjer je Marku prisluhnilo 60 poslušalcev, kar je tudi zgornja meja kapacitete dvorane v Centru, ki pokriva dejavnosti Ustanove Zdenke Gustinčič, Fundacije za dobro ljudi in narave, je bilo čutiti energije iz bodočnosti. Dobesedno! Mene je Marko, kot vedno, očaral. Gost nove Gorice ni bil že več kot desetletje, mislim, in zategadelj je bilo pričakovati, da bo njegovo sporočilo, ki ga je delil z nami, močno, silno močno in ja, tako je tudi bilo. Bili smo očarani. Marko me ni nikoli razočaral, s svojimi sporočili me je prevzel že pred tremi desetletji in še danes ga silno spoštujem in cenim. Kapo dol! 



Skupina prastarih piramid, odkritih blizu Sarajeva, igra pomembno vlogo pri regeneraciji Zemlje.
Marko Pogačnik že več let sodeluje pri dekodiranju njihovega pomena.
V letu 2016 je v arheološkem parku v Visokem neposredno pri vhodu v tunele Ravne, s skupino svojih učencev s celega sveta izdelal 24 megalitov ter jih doniral temu kraju. 



Marko je umirjeno začel svoje predavanje z najavo svoje najnovejše knjige Sporočilo iz bodočnosti, ki je sicer izšla v nemščini (napisal jo je skupaj Thomasom, svojim zetom in Ano, svojo hčerko, zato je knjiga izšla v nemščini. A se je je Marko že lotil prevajati, tako da si lahko obetamo, da bo izšla še letos, slovenska verzija namreč. 

Marko je začel tako: "Midva z dr. Osmanagićem sva sicer prijatelja, dobro sodelujeva, a je najin pristop do piramid na Visokem diametralno nasproten. On pristopa znanstveno, jaz pa povsem duhovno, saj imam svoje vilinske pomočnike, ki mi pomagajo pri odgovorih na vprašanja, ki si jih postavljam." 

Skupaj torej delujeta celostno. Waw…

Balkan je "maternica Evrope", je izvor vsega. Nazorno je to Marko pokazal na svojem telesu … kolki so Karpati. Visoko, kjer so pred dobrimi desetimi leti odkrili najstarejše (dokazano) piramide na Zemlji, je prav v centru izvora, je "maternica". Bosna leži med krščansko religijo na Zahodu in pravoslavno na Vzhodu. Islam je med njima.

Zemlja je "živ planet". Markov vidik do 5.- ih piramid v Visokem je naslednji: Pred 12.000 leti je vdor neke stare kulture povzročil, da se je Zemlja, ki je "živ planet", da bi se izognila zlorabi prastarega vedenja, zavarovala tako, da je piramide prekrila z gozdom, z drevesi …

Pred 30.000 leti je visoka civilizacija postavila megalite - keramične tvorbe, visoke 2 m, v ležeči stav. To se je zgodilo še "pred potopom", sprva so bili "megaliti" lebdeča svetlobna telesa, z "zapisom", s kodo. Megaliti so bili orientirani v labirinte.

Ko je Osmanagić zbral skupino ljudi okoli sebe, da bi podali svoje mnenje, med njimi je bil tudi Marko, ki je za sabo videl "modra bitja", ki so preko Marka odgovarjala na Semirjeva vprašanja. Ta bitja so elementarna bitja, eterična, imenovana "shite (ši)". Ta bitja, bela bitja je poznala že keltska tradicija in to so bitja "arhitekti" na nivoju zavesti. Mimogrede, tudi kamni imajo "čisto zavest".

Marko deluje v 12 dimenzionalnem prostoru, komunicira z vilinskimi bitji, ki delujejo v paralelnih svetovih. Dobi odgovore na vprašanja. Marko pripravlja slovenski natis nove knjige Slovenija čudežna dežela. Zanimivo je, da prav Slovenija je v zgornjem delu telesa, ki ga sestavljata piramidi, ki sta obrnjeni, ena navzgor, druga pa je fokusirana v središče Zemlje. Tista nadzemeljska, vidna ima vrh v Grossglocknerju v Avstriji, podnožišče pa je Slovenija, ki sega od Goričkega pa do ("malce podaljšane" stranice piramide) Benetk.

Bilo je še ogromno zelo sporočilnih misli, a ne bi o tem, ker bi se oddaljila od bistva, ki je očem in ušesom neviden in neslišen.

Spodnji nezemeljski del piramide, oz. trikotnika pa sega preko Balkana do arhaične Grčije s Peloponezom v obliki dlani, palec so Atene, ostali prsti roke pa so polotoki Peloponeza. Ko nam je to Marko predočil, se nisem mogla načuditi njegovi pronicljivosti in inspiraciji. Ko pripoveduje kaj tako, nam navadnim ljudem "nevidnega" prav začutim, da je "voden" od neke nevidne sile in je zgolj medij, ki nam predoči "prastaro" znanje.

Vedno znova sem očarana nad Pogačnikom, ki se je po skoraj 13-letih zopet pojavil v našem mestu in se bo vselej odzval povabilu naše Fundacije za dobro ljudi, saj je tudi on začutil, da gre za velik projekt, da gre za dobro ljudi in narave.

Marko, veseli smo, da si se odzval in računamo na sodelovanje z nami. Dobrodošel v naši sredini.

www.nikakorsic.si
Fotografija: Živost, Nika Korsič


Napisala: Zarja Trkman

https://www.fundacijazadobroljudi.si/




Velika knjiga o siru, napisala: Zarja Trkman, februar 2017

objavljeno: 13. feb. 2017 15:58 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 13. feb. 2017 16:15 ]


Mala velika knjiga o siru 

Mala zato, ker je res majhna, a je obenem zelo, zelo velika, VELIKA, s poudarkom na e-ju. Upam, da smo se razumeli, kajne? 

Na predvečer kulturnega praznika je Alja Furlan predstavila svojo "zadnjo" knjigo za otroke in tiste, ki otroka pestujejo v srcu. Bilo nas je ogromno , otrok in onih drugih. Od dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, mamic in očkov, dedkov in babic ...
… pa tudi modri mišek Šim ni manjkal. Njega so bili najbolj veseli otroci. Jasno, saj jih že dolgo razveseljuje s svojimi vragolijami. Kot da ni muce, ki bi mu to lahko preprečila.

Ja, močan je ta naš Šim, najbrž zato, ker poje ogromno sira, hihihi … hahaha … In ne samo gorgonzole, mocarele, ementalerja in še kakšnega … temveč tudi onega z oooooooogromnimi luknjami, v katere spravlja svoja čustva, odnose, prijateljstva, vrednote, ki se dandanašnji žal izgubljajo.

Morda pa bo mišku s svojimi 12-imi modrostmi le uspelo povrniti tisto, kar edino šteje. Če bo svoje modrosti vneto spravljal v sirove luknje, zagotovo, kajne, dragi moji otroci in tisti, ki svojega otroka pestujete v sebi in tisti, ki veste, se zavedate, da je knjiga najboljša prijateljica, ki te nikoli, ma res prav, nikoli ne razočara, te nikoli ne zapusti.

Knjiga je vsak trenutek ob tebi, te potolaži, nasmeji, odpre oči in poskrbi za to, da nisi nikoli sam, še manj pa osamljen. Vrednota, ki jo je vredno negovati.


Naj o dogodku spregovori kar Alja Furlan sama, ker tako lepo piše, da bi bilo neumno, da se jaz kakorkoli izpostavljam.

Tako je Alja napisala:

"Miške poročajo: ogreli so nas otroci Waldorfske šole iz Bukovice, ki so čisto drugače zapeli. Pesmic te vrste ne najdemo kar za vogalom. Ugotovili smo, da premalo prepevamo in prva modrost večera je, da je petje nujno :-)"


Sledil je pogovor o knjigi, z mano, zapisovalko zgodbe, Aljo Furlan in ilustratorko Polonco Leban Grmek. Vodila ga je Martina Arčon, ki zna zelo spretno sukati mikrofon (kar se tudi rima).

Bilo je zlatorumeno in predstavili so me tako, da so mi rdela lička od ponosa. Nakar se je med otroke prikradel njihov mišji prijatelj in jih razgibal s pozdravom siru. Pozdravljati sir zjutraj in zvečer je nadvse modro (in se tudi rima. Kar se rima, pa je nedvomno prima). Otroci so to zlahka obljubili in preverjanje sledi. O tem bom še poročala.

    

V drugem delu večera so prišle na vrsto življenjske izkušnje članov društva UNITRI. Dragocene in globoke."

Besede prijetne pisateljice in pesnice, ki je izdala že več kot dvajset knjig, knjigic, pesmi in ki v njej tli želja, da bi počela zgolj to, da bi delo, ki ga sedaj opravlja obesila na klin. Nedvomno ji bo uspelo. Ko nekaj počneš z veseljem, srčno, kot to počne Alja, uspeh in kvaliteta ne moreta izostati.

Še nekaj besed o ilustratorki Polonci, simpatični mladi mamici, ki se svojega posla loteva nadvse resno, a obenem igrivo, saj uživa v skiciranju in ilustriranju. Ko ji je Alja predlagala, da bi ilustrirala njeno Veliko knjigo o siru, je takoj vzela v roke star koledar in preden je sploh videla vse mišje modrosti, je že imela idejo. Potem še finiš in nastale so čudovite ilustracije, ki krasijo knjigo. Ilustracije bodo na ogled v goriški knjižnici do konca meseca.

Zelo sta se z Aljo ujeli, je povedala Polonca. Ko se dobre energije združijo, to namreč ni problem.

In nastala je ena prekrasna knjiga, ki je Alji najljubša. Alja pravi, da je in najbrž tudi bo najljubša njena prva knjiga (Šivalnica besed) in jasno zadnja, ker še vedno odmeva v njej, ker je rasla z njo, z njo je spala. Skratka postala je del nje.



Napisala: Zarja Trkman
Ilustracije: Polonca Leban Grmek

  








1-10 of 45