Slavka je pozdravil vodja oddelka Klemen Grabljevec. Prijel ga je čez rame rekoč: "Pred časom sem dobil novega prijatelja. Vesel sem, da sem ga spoznal." Oba sta bila vidno ganjena. Slavko je objel delovno terapevtko Dejano, ki je bila organizatorka koncerta in se iskreno zahvalil prav vsem, ki so po svojih močeh prispevali, da je Slavko zopet na glasbeni sceni. Koncert je bil uvod v njegov come back, ki ga pripravlja v avgustu.

Koncert je bil čustveno obarvan, saj pacienti še predobro vemo, kako pomembno je, da si v dobrih rokah po težkih zgodbah, ki jih piše življenje in verjemite, nekatere so zelo krute. Ko te kaj podobnega doleti, kot je Slavka, še bolj ceniš družino in prijatelje, ki se ti ne izneverijo. Takrat tudi spoznaš tiste prave. Začneš ceniti življenje, začneš ceniti zdravje, vrednoto, ki je neprecenljiva. Če to imaš, si lahko srečen, saj ni ovire, ki je ne bi zmogel premagati. A žal se večina ljudi tega ne zaveda. Peha se za nepomembnimi stvarmi, se obremenjuje z nepomembnimi problemi, namesto da bi skromno zrli v vsak dan in se zahvaljevali za vsak trenutek, za vsako sekundo življenja, ki je čudovito darilo.

Da mu družina in iskreni prijatelji največ pomenijo, je dokazal Slavko. Dokazal je, da si je "za prijatelje treba čas vzet, se poveselit in tudi kaj zapet". Pridružili smo se mu in njegovo srečo delili. Vlil nam je prepotrebnega poguma za okrevanje. 

Da se, če se hoče. 

Po koncertu smo se še nekaj časa družili ob klepetu in prigrizku, ob dalmatinskih šansonih, ob milih glasovih Žižul in ubranih klape Lumin. Z nami so delili tudi svojo srečo, da se je Slavko vrnil poln optimizma in dobre volje.

Pridružil se nam je tudi Sergij Prinčič, ki ga je podobna usoda spoprijateljila s Slavkom, saj sta si delila čas na Soči. Sergij je s svojim značilnim humorjem zabaval in z nami delil tudi svoje občutke, ki jih je izrazil na svojih slikah, razstavljenih v avli Inštituta.