MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Bosanska odisejada, avtorica: Zarja Trkman, junij 2018

objavljeno: 13. jun. 2018 04:40 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 13. jun. 2018 04:49 ]


Bosanska odisejada - 

GLOBAL PYRAMID ENERGY CONFERENCE – 1 

Visoko, BIH 



9. maj 2018 


Startam iz Nove Gorice ob 9.45. Vse poteka o. k. do meje z Republiko Srbsko. Za 450 km do Slavonskega Broda porabim slabe 4 ure. Na meji pa se zaplete. Neprijazen policist, že na sitnem obrazu se mu je videlo, da se ne obeta nič dobrega. Dam mu osebno, zahteva prometno in zeleno karto. Nimam je, nisem imela pojma, da jo potrebujem. Lansko leto naju z Ivanom nihče ni vprašal zanjo. Res pa je, da sva vstopila v BiH nekje nad Splitom. Povem, da nimam zelene karte. "Kako nimate?" mi zabrusi policaj. Preprosto, nisem vedela kaj sploh to je oz. vedela sem včasih, ko še nismo bili v EU. »Pokazat ču vam, kako izgleda,« reče policist in mi jo pomoli. Nimam je, kaj zdaj?  

"Zapeljite na stran," mi reče in obdrži moje dokumente. Zapeljem in ugasnem avto. "Ni v redu, premaknite ga naprej." Ne vžge, avto namreč. Zadira se policist name, kot da sem neka smrklja, ki ne ve, kako se bontonu streže. Zahtevam drugega policista. Tudi ta ni prijazen, a je za spoznanje boljši. Skratka avto ne vžge, policist zahteva, da se umaknem ne meneč se za mojo invalidnost. "Kupite zeleno karto ali pojdite nazaj v Slovenijo."

Kje naj jo kupim, kako naj peljem … začnem meditirati, ne meneč se za te srbske policiste … čakam. Le kaj se lahko zgodi?

Kako vozite avto, če sploh ne morete hoditi, kdo vam je dal izpit, a še tega mi je manjkalo, da se ukvarjam s to babo, oglobil vas bom, da bo kaj, kako ne veste, kje se odpre pokrov avta … skratka nikakršen odnos do invalidne osebe, do ženske, ki je že v letih, ki prosi za kakršnokoli empatijo, pomoč …

Potem se eden le zmiga in nekoga pokliče. Mehanika, prijaznega mlajšega moškega, ki mi da skuter ven in mi pove, kam naj se odpeljem. Potem on in en policist potisneta avto. Pripelje ženska, ki prinese kable, da mi vžgejo avto. Vžge. Pokličeta elektromehanika, zelo prijazen možak, ki vozi pred mano v svojo delavnico. Ponudi mi storitev, za katero bi čakala dve uri, ponudi mi še nekaj, česar nisem kupila pri nas, 8x manj bi me stalo. Odločim se, da grem naprej do Zavidovićev, saj je ura že štiri. Ponudim 20 eurov za uslugo, mehaniku in elektrikarju.

Ni mi težko plačati prijaznosti, hvaležna sem jima. Poslovimo se kar se da prijetno, jaz s posetnico, onadva zadovoljna s »plačilom«, vesela, da sta mi lahko pomagala.

Peljem naprej, menjalnik ne dela, a uporabljam ročki ob volanu. Zavidovići, pokličem Halimo. Z možem me prideta iskat, natankam plin in gremo skupaj v Džiniće, kjer imata hišo.

Končana sem, utrujena, razočarana nad srbskimi policisti, a srečna, da še vedno obstajajo ljudje, ki imajo srce in posluh za sočloveka. Sprejmem povabilo Ekrema in Halime, da prenočim pri njih.



10. maj 2018
Džinići pri Zavidovićih

Lepo je, pri Halimi in Ekremu. Imata krasno hišo na hribčku, ob gozdu, urejeno okolico, kar nekaj sadnih dreves, rože vsepovsod, tudi žar na prostem ne manjka. Halima je presrečna, da sem prišla, dobro zgleda in se s svojo boleznijo dobro znajde. Ima multiplo sklerozo, Ekrem pa preboleva raka. A sta oba zelo sproščena, zaupata v Alaha, zaupata v vse dobro. Imamo se lepo. Spoznam tudi sina s familijo, dojenčkom in 8-letnim sinom. Vsi so zelo sproščeni, klepetamo in se zabavamo. Večerjamo, čorbo in sirnico, pito … grem zgodaj spat, saj sem utrujena. Hvaležna, da me gostijo. Zjutraj vstanem navsezgodaj, se sprehodim ven, sonce je pravkar vstalo. Spokojna tišina, le ptičje petje, kikirikanje petelina v daljavi. Meglice se valijo nad sosednjimi brdi, na nasprotnem gričku pokopališče padlim v vojni. Halima in njen mož nista izgubila nikogar. Ona se je z najstarejšim sinom preselila k možu v Nemčijo in se je vrnila po vojni. Njen ded je bil hodža. Najmlajša hči je ortodoksna muslimanka, celo ruto nosi za v šolo. Pridna je, vse v hiši postori ona, Halima samo kuha. Vse je brezhibno čisto. Pozajtrkujemo skupaj, odlično bučno pito, zelenjavo in juho, najprej pa med, s cimetom namazan na kruh. Značilna njihova jed. Potem še kompot, datlji in jagode, domače, ki lepo dišijo. Super, pravzaprav skorajda kosilo … tako da do večera ne jem nič. Halima in mož me pospremita do Zavidovićev k mehaniku, ki ugotovi, da moram do elektrikarja. Avto mi vžiga, pa tudi avtomatika mi presenetljivo začne delati. Poslovimo se, srečni, da smo se videli. Halimi in hčerki Alemi poklonim obeska za na verižico, iz obdelanega soškega kamna. Halima pa meni da bluzico in majico ter prstan in bombonjero.

Peljem se do Visokega, vmes me vstavijo policisti, vse je v redu. »Prijatno,«, mi reče policist, vse drugače kot v Republiki Srbski.

Dobim sobo v hotelu Piramida sunca, lastnik se me spomni od lani, objame me in pospremi do lifta. Tam me pričaka organizator Pradeep, Indijec, ki živi v Singapurju. Prijazno me sprejme in mi zaželi dobrodošlico. Spočijem se, malo zaspim, potem pa na večerjo, kjer se srečam z Madhu, mojo indijsko prijateljico in Ivanom, na njegovi meditaciji in predavanju. Večerja je indijska, kuha Madhu, kar izvem na koncu zadnjega dneva. Paše mi, indijska hrana, brez mesa in celo jajc. Dobim program za konferenco in se odpravim v posteljo.

Objava FB: po vseh peripetijah včeraj, danes lep dan, s soncem obsijan ... hvala Halima Dzinic za čudovit zajtrk, ki je bil vse prej kot le to ... hvala Ekrem za skrb okoli avta ... ko imaš take ljudi okoli sebe si lahko izjemno srečen ... in jaz sem ... celo avto me ni izneveril, pripeljal me je v Visoko brez težav... hahaha ... bližnje srečanje s policiji se je danes končalo z: SReČNO, gospođo...povsem drugačno od včerajšnjega... SReČNO v Visokem, kjer sem bila toplo sprejeta v hotelu, odpočila sem si, zdaj pa grem malo raziskovat in "lovit" srečo v SREČAnjih...Ivan Bava, dolazim u susret i tvoj zagrljaj... Madhu, I'm here...HUG — v/na Visoko, Bosnia and Herzegovina.



11. maj 2018
Zajtrk, bogat in zdrav. Kje je konferenca, vprašam. Gremo skupaj mi odgovori Ram Madhujin mož. Jaz na skuterju on peš. Vstopim v dvorano pri stranskih vratih, da se izognem stopnicam. Na odru je Patriji skupaj s Semirjem Osmanagičem. Patriji v značilni tuniki, Semir z značilnim klobukom. V dvorani kakšnih 100 ljudi, vseh ras, različnih veroizpovedi. Ljudje z vsega sveta, iz 25 držav.

Patriji v svoji indijski angleščini razlaga prednosti meditacije. Nazoren je in neizprosen, kot zna biti le on. Pozna se mu utrujenost, slabšega zdravja je kot lani, a kljub vsemu je žar v njegovih očeh in besedah. Začara me s svojo karizmo kot lani. Delujeva na energetskem nivoju. Besede so odveč, le pogled, ki je globok in prodoren, naju druži.

Konferenca je odprta. Konferenca o energijah v piramidah, o valovanju, o človeški majhnosti, o božjem v človeku, o raziskovanju zavesti, skratka, čaka me zanimivo popotovanje v človeške možgane, v zavest, znanost in duhovnost. Vedela sem, da bo tako, a sem bila kljub vsemu prijetno presenečena nad močjo predavateljev, nad njihovim znanjem, širino in globino vpogleda v skrivnost piramid. Bila sem na vseh predavanjih, z izjemo Semirjevega in nekega Američana, ki sta bila odsotna zaradi »tehničnih težav".

Najbolj sta se me dotaknili predavanji dveh ruskih predavateljev. Valerija Uvarova in Konstantina Korotkova. Učitelj in njegov učenec. Z zanimanjem sem spremljala tudi druge, Srba Gorana, Estonko Lili, predstavnike Vietnama, indijske mojstre meditacije. 

Bilo je navdihujoče. Znanstveno podkrepljeno. Duhovnosti ne gre oporekati. Zavestno in poglobljeno. Ni besed, ki bi lahko izrazile moje čudenje nad predavatelji, njihovim podajanjem, njihovemu znanju in navdušenjem, s katerim so svoje raziskovanje delili z nami.

Privoščila sem si celo zdravljenje ali celjenje po metodi Infinity Alignment, ki jo študiram in počasi osvajam. Prosila sem za dovoljenje in celjenje naredila na daljavo. Patrijiju. On meni lansko leto indijsko masažo glave in obraza, jaz njemu letos celjenje, po metodi IA. Ne vem ali je občutil moje svetlobne krogle, vsekakor je izgledal bolje kot prvi dan. Umirjen, spočit, celo v jedilnico je prišel na zajtrk in se pogovarjal z Ivanom. Midva pa sva govorila le s pogledom. Drugi dan sva si zrla v oči, brez besed, prijel me je za roko, njegova hladna, moja topla. Vedela sem, da ni v najboljši koži, zato sem prosila za dovoljenje in mu naredila healing, kot pač znam in zmorem, v tistem trenutku sem vedela, da potrebuje to, tudi mojo energijo. In prav je tako. Ko sem ob slovesu govorila z Madhu, mi je povedala, da se Patriji počuti bolje, da je močnejši in bolje razpoložen. Vesela sem bila te novice, saj mu želim še veliko zdravih in navdihujočih let, let, v katerih se bo razdajal za ljudi okoli sebe. Je res en tak človek, ki te začara, ki deli svoje znanje, svojo razsvetljenost z vsakim, ki mu rad prisluhne. Je povsod, veliko potuje, ima centre s piramidami v Indiji, prijatelje po vsem svetu. Upam, da pride kdaj tudi v Slovenijo, na moje in Ivanovo povabilo, recimo.

Bodi zdrav, Patriji … see you next year in Visoko, na Second Pyramid Energy Conference.


Prof. dr. Konstantinov Korotkov: 
Odkritje bosanskih piramid in tunelov je eno največjih odkritij 21. stoletja

Med zvenečimi imeni predavateljev na Konferenci o energiji piramid je bil tudi ruski znanstvenik prof. dr. Konstantin Korotkov iz Univerze v Sankt Peterburgu.

»Odkritje bosanskih piramid je eno največjih odkritij v 21. Stoletju. Imamo konkretne dokaze, da so te gradbene strukture od tuje prastare civilizacije in brez dvoma lahko trdimo, da so dela razvite civilizacije. Kar je pomembno, je to, da dr. Semir Osmanagić, ki je vrhunski strokovnjak, vključuje razne vidike in raziskovanja,« je povedal prof. dr. Korotkov.

Obrnil se je na konferenco, ki se je dogajala v Visokem in na kateri se je zbralo veliko število eminentnih strokovnjakov.

»Tu poznam mnoge znanstvenike s celega sveta, ki raziskujejo številna področja znanosti, vsak da svoj doprinos. Naša raziskovanja, instrumentalne meritve, dokazujejo aktivnost piramid in njihov vpliv na ljudi. Ni pomembno le imeti znanstvenih dokazov, temveč je pomembno to predstaviti ljudem, in konference so najboljši način za tako prezentacijo. Ta konferenca ima zelo pomembno vlogo, ker omogoča ljudem s celega sveta, da pridejo sem, da dobijo informacije in ko se vrnejo domov, da jih dalje širijo in predstavijo. To je edini način, kako ljudem širom sveta predstaviti dogajanja in pomembnost odkritja v Visokem, v Bosni,« je zaključil Korotkov.

Ob zaključku se je dotaknil tudi zdravstvenega aspekta prihoda in bivanja na Visokem.

»To ni zgolj zgodovinsko in znanstveno odkritje, temveč je še kako pomembno za zdravje ljudi. Mnogo je dokazov, da je bivanje, zadrževanje v tunelih in piramidah zdravilno in pozitivno vpliva na ljudi. Zato bi veljalo razmisliti center, kamor bi ljudje prihajali in bivali v piramidah in tunelih. Meritve, ki jih delajo pred in potem, kažejo številne pozitivne afekte. Dr. Osmanagić poudarja znanstveni in arheološki pomen kot tudi blagodejne vplive za zdravje ljudi. Srečen sem, da sem soudeleženec te konference,« je izjavil priznani ruski znanstvenik prof. dr. Konstantin Korotkov.

Na Visokem je bila Prva globalna konferenca o energiji piramid ob sodelovanju eminentnih svetovnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z gradnjo piramid, z vplivom piramid na zdravje človeka in vplivi skalarnih valov, ki jih imitirajo piramide.

Semir Osmanagich

»I ovaj put se pokazalo veliko poštovanje stručnjaka iz Rusije, SAD, Indije, Srbije te posjetilaca iz 25 zemalja za pionirski rad Fondacije „Arheološki park: Bosanska piramida Sunca“. Mi smo prvi u svijetu koji istraživanju piramida pristupaju s arheološkog, multidisciplinarnog naučnog, energetskog, duhovnog i ljekovitog aspekta za razliku od egiptologa i arheologa u drugim zemljama koji imaju limitirani pristup ovim kompleksnim građevinama. Ova konferencija je i ove godine privukla goste sa svih kontinenata pokazujući da Fondacija sistematski razvija arheološki i zdravstveni turizam" izjavio je po završetku konferencije, dr. Semir Osmanagić.



Prva globalna konferenca o energiji v piramidah je izpolnila pričakovanje organizatorjev in gostov

Prinesla je tudi zanimiva predavanja.

Na Visokem je bila Prva globalna konferenca o energijah v piramidah v sodelovanju z nekolikimi prominentnimi svetovno priznanimi strokovnjaki, ki so govorili o gradnji piramid, o vplivu piramid na zdravje človeka in o skalarnih valovih, ki jih emitirajo piramide.

»Tudi tokrat se je pokazalo veliko spoštovanje strokovnjakov iz Rusije, ZDA, Indije, Srbije ter udeležencev konference iz 25 držav sveta, do pionirskega dela Fundacije »Arheološki park: Bosanska piramida Sunca«. So prvi na svetu, ki raziskovanju pristopajo z arheološkega, multidisciplinarnega znanstvenega, energetskega duhovnega in zdravstvenega aspekta z razliko od egiptologa in arheologa v drugih državah, ki imajo omejen pristop k tem kompleksnim zgradbam.

Ta konferenca je privabila goste z vseh kontinentov, pokazala je, da Fundacija sistematsko razvija arheološki in zdravstveni turizem,« je izjavil po zaključku Konference dr. Semir Osmanagić.

V dveh dneh so se zvrstila številna predavanja. V Visokem so bivali ugledni strokovnjaki, Rusa Valerij Uvarov in prof. dr. Konstantin Korotkov, Ken Rohla iz ZDA, srbski strokovnjak Goran Marjanović, Estonka Lilie Lindmae, gosta iz Indije Brahmarshi Patriji in Dinesh Kukreja.

»Odkritje bosanskih piramid in tunelov je eno največjih odkritij 21.-ega stoletja. Imamo konkretne dokaze, da so te gradbene strukture s strani starodavnih civilizacij, brez kakršnega koli dvoma lahko trdimo, da so to dela razvite civilizacije.

Ta konferenca ima veliko vlogo, ker omogoča ljudem s celega sveta, da pridejo sem, da dobijo informacije, ki jih potem širijo v svojih državah.

To je edini način, kako lahko ljudem širom sveta pokažemo, kako pomembno je odkritje bosanskih piramid in kaj se dogaja naVisokem,« je povedal prof. dr. Konstantin Korotkov z Univerze v Sankt Petersburgu.


Zadovoljstva nad konferenco in druženjem strokovnjakov iz vsega sveta na enem mestu, ni skrival niti ameriški proučevalec skalarnih valov 
Ken Rohla.

Gost prve globalne konference o energiji piramid je bil tudi ameriški raziskovalec skalarnih valov Ken Rohla, ki je predaval na temo »Znanost o energiji piramid: Kaj je in kaj lahko z njo počnemo.«

»Ta konferenca prinaša znanje in informacije, ki se spretno skrivajo. Zahvaljujoč današnji tehnologiji, internetu, Youtubu … se resnica o teh odkritij lahko vidi, dostopna je vsakomur,« je rekel Rohla.

Ken se je obrnil tudi na same udeležence konference, na njihovo delo in to, kar ta dela prinašajo.

»Tu imamo res kredibilne znanstvenike, ki imajo za sabo utemeljeno delo in rezultate in z nami delijo svoja odkritja in povezanost fizike s piramidami. Menim, da bo ta konferenca, kot tudi ta odkritja o katerih smo govorili in jih podelili med sabo in z javnostjo, definitivno spremenila zgodovino,« je na koncu izjavil Ken Rohla.





12. maj 2018
Visoko, Sarajevo, Visoko

Drugi dan popoldne, Patriji in Semir, povabita vsakega, ki bi želel kaj povedati, na oder. Presunljive izpovedi, izkušnje, delijo ljudje z vsega sveta z nami. Na koncu skupna fotografija in NA-SVIDENJE naslednje leto, si zakličemo. Celo sama sem se povzpela na oder ob pomoči simpatičnih Vietnamcev.

Počasi se s pomočjo palice odpravim v avto in že sem na poti v Sarajevo, kjer imam bookiran apartma za tri noči. Preden startam, še napišem SMS lastniku, saj me je prosil, naj mu sporočim, kdaj pridem. Vprašam še za naslov. Vem, da je apartma nekje blizu Baščaršije, imam telefonsko in to je to.

Avtocesta do Sarajeva, edina v BIH, med Zenico in Sarajevom. Hitro sem v Sarajevu, a potem še kosmato uro vozim po mestu. Gužva taka, da ne moreš verjeti. Kot bi vsi hoteli v stari del mesta. Pridem blizu Baščaršije, vidim prazen parkirni prostor in nemudoma parkiram. Pripravlja se za nevihto. Temni oblaki ne obetajo nič dobrega. Maturanstki plesi so, mladi povsod v lepih oblekah, moški z metuljčki, pod roko vodijo svoje spremljevalke. Odpravljajo se v filharmonijo, predvideva ali v opero. Pred mogočno stavbo je gužva, godba pričakuje obiskovalce. Povsod so policisti, ki usmerjajo promet. Pokličem apartma, nihče se ne javi. Poskusim znova in znova. Nič. Skušam vžgati avto, da se sama zapeljem poiskat apartma, vem približno, kje naj bi bil. Avto ne vžge! Hahaha, kaj zdaj? Obeta se nevihta, jaz ujeta v avtomobilu, ki mi ne vžge. Prosim dva mladeniča, da mi potegneta skuter iz prtljažnika in se odpravim do najbližnjega policista, da ga vprašam za pot. Nima pojma, kje naj bi bil apartma, ki ga iščem. Pogleda na internet, ki mu seveda pokaže vse apartmaje v mestu. ON: »Gospođo ima puno apartmentov s tem imenom!« Vidim, da si z njim ne morem pomagati, kot da je prvič na Bookingu. Nič, grem na Baščaršijo, se malo zapeljem po njej. Gneča je neizmerna, še večja, kot sem pričakovala. Povsod kafiči, kavarne, restavracije. Baščaršija ni več ista kot v stari Jugi, ko me je naravnost fascinirala s svojimi izrazito bosanskimi trgovinicami izjemne umetne obrti. Vse si našel takrat, takoj po vojni pa nič od tega. Leta 2002 smo bili na Baščaršiji z mularijo, najino, seveda, takrat le nekaj kitajske robe in to je to. Danes zopet živi Baščaršija, a ni več tista, ki jo imam v spominu izpred štirideset let. Razočarana sem, le po 15-.ih letih zopet živi, Sarajevo je postalo velemesto, pleha ogromno. Nič si rečem, tu očitno ne bo nič. Grem do avta in sedem vanj. Poskusim še enkrat, pokličem apartma, spet nič. Mlad par, tujca, mi spravita skuter v prtljažnik. Usedem se, vesela, da vsaj mokra ne bom. Meditiram, kaj naj drugega in upam, da mi bo v naslednjem poskusu avto vendarle vžgal. Jupi, uspe mi. Srečna sem v svojem avtomobilčku.

Kam zdaj? Nimam pojma. Najbolje, da grem na Visoko ali do Zavidovićev, k Halimi. Ura je devet, oblaki ne obetajo nič dobrega. Celo uro se vozim po Sarajevu in končno mi uspe priti do avtoceste. Oznake so revne, nimam pojma, kje sem ustavim se na najbližji črpalki. Izkaže se, da sem v pravi smeri. Avtocesta, končno. Začne deževati. Najbolje, da grem zopet naVisoko. Ja, odločim se, saj je prepozno, da bi klicala Halimo. Ura je deset. Ne spodobi se.

Upam, da bodo imeli v hotelu kakšno prosto sobo. Zapeljem v garažo hotela Piramida sunca. Kličem receptorko, da bi mi dala skuter iz avta. Ne javi se. Nič, vzamem svojo palico in se ob zidu priplazim do dvigala. Hvala bogu. Vse bo dobro, si mislim. Vstopim v dvigalo, previdno, ker vem, da se vrata hitro zaprejo. Ob izstopu pa nisem dovolj hitra. Vrata me zvrnejo. Padem kot snop vznak, buška na glavi. Obležim. Kaj naj storim drugega. Ležim nekaj minut, ko se odprejo vrata. Ojoj, rečeta dva naša, in mi pomagata vstati. Na srečo ne krvavim, a je bolečina na glavi kar huda. Želim si le postelje. Na srečo dobim isto sobo, ki sem jo popoldne zapustila. Edina prosta je.

Zvrnem se na posteljo in zaspim kot ubita. Spanec pravičnega? Morda, kdo bi vedel. Vesela, sem, da se je kljub vsemu dobro končalo. Moj izlet v Sarajevo, na Baščaršijo, ki ni več to, kar je bila, tudi Sarajevo ni tisto, kar sem doživljala pred 40.-leti, ni več ono takoj po vojni, ki smo jo leta 2002 še kako občutili, veliko stavb je bilo obstreljenih, grobovi povsod, na vseh pobočjih, oni značilni beli.

Sanjam o Baščaršiji, ki je več ni, o Sarajevu, kakršno je bilo v bivši Jugoslaviji, o bratstvu in enotnosti. Bosna in Hercegovina, ki je zdaj razdeljena na tri dele, kjer govorijo srbsko, hrvaško in bosansko, celo črnogorsko. Vprašam se: le čemu je tega treba, te morije, tega sovraštva, ki še se danes zrcali v očeh marsikoga, ki sem ga občutila v Republiki Srbski, na lastni koži, nič kriva, nič dolžna.

Preprosto ne razumem. Še veliko generacij bo to občutilo. Sprava še dolgo ne bo možna. Prej prijatelji, zdaj sovražniki.

Pred dnevi mi je prijateljica, ki je živela v Dubrovniku in je z otrokoma prebegnila domov, v Slovenijo, v Solkan k mami, rekla: »Če ti ubijejo otroka, ne moreš tega oprostiti, no ja, morda lahko oprostiš, pozabiš pa ne nikoli!« 


13. maj 2018
Visoko, Bosanski Brod, Nova Gorica

Spim, kot bi me nekdo mahnil z macolo po glavi. Spočita in vesela, da sem preživela, grem na zajtrk, ki ga, kot vedno, pripravi Madhu. Srečava se, lepo je najino srečanje, kot vedno. Nisva se poslovili prejšnji večer, pravzaprav se nisem poslovila od nikogar.

Morda sem se zato vrnila? Kdo ve?

Tudi Pradeepa srečam, ponovno. Čudi se, ko me zagleda. Na kratko mu razložim, zakaj sem se vrnila. »You are my guest, and I will be your's when I will come to Slovenia next year,« reče Pradeep. »Nice,«odgovorim. Slovo od njega in Madhu je prisrčno. Patriji je pa že na poti v Indijo, preko Istanbula leti, mi pove Madhu.

Kam zdaj, ali naprej proti Sarajevu, Mostarju , Međugorju in Splitu. To je bil moj prvotni načrt. A zdaj so se stvari spremenile. Avto mi nagaja, vrnila sem se naVisoko. Naj grem do Halime in se še malo podružim? Ne vem, odločala se bom sproti. Ko se približam odcepu za Zavidoviće, me avto pelje kar naprej. Domov, se v hipu odločim. Prav gotovo mi avto to sporoča. Domov, da ne boš imela še kakšnih problemov.

Pridem do meje. Kolona. Zopet težave na obzorju?, se vprašam. Ustavita me dva mulca in mi povesta, da je treba čakati za prehod čez mejo dve uri in pol, da pa me lahko peljeta okoli, da se izognem gužvi. Zahtevata 20 evrov. Nak, se odločim, obrnem in peljem za neko švicarsko registracijo, ki je ves čas vozila za mano. Izkaže se, da gremo malo naokoli prav do meje. Tam pa policist, ki nas pošilja nazaj. Vztrajam, da hočem na mejni prehod, policaj pa vztraja da obrnem. Švicar ga uboga, jaz pa ne. Zapeljem na parkirišče, kjer so mi vžigali avto pred nekaj dnevi, potem pa okoli treh avtobusov nazaj. Nekdo se me usmili in me spusti pred sabo. Počasi se pomikamo do mejnega prehoda, ljudje so nervozni, vroče je, domačini ponujajo vodo. Pridem do meje in koga zagledam, policista, ki je bil najprijaznejši na poti v Bosno. Potrka mi na šipo. Ojoj, kaj bo pa zdaj, mi prešine skozi možgane. Pogledam policista, ta mi kaže znake, če je z avtom vse o.k., dvignem oba palca, v znak, da je o.k in speljem. Yes, uspelo mi je. Še vedno se pomikamo po polžje, zamudim več kot eno uro za prehod meje s Hrvaško, a še vedno manj, kot je bilo napovedano. Zopet mi je uspelo, tokrat celo prelisičiti policiste, srbske, seveda.

Hrvaška, peljem na avtocesto in ne ugasnem motorja niti ko tankam. Imam namreč avto tudi na plin, prosim, če mi lahko natočijo plin brez da ugasnem motor, ker mi pač avto ne vžiga. Naletim na prijaznega uslužbenca, ki razume mojo stisko.

Naravnost v Novo Gorico, brez hrane, z malo vode, po osmih urah vožnje po več kot 600 km, prevoženih v enem zamahu, sem končno doma.

Lačna, utrujena, a srečna, da mi je uspel veliki podvig. Nekaj pojem in se zvrnem v posteljo. Spim spanje pravičnega, od osme do šeste zjutraj.

Odisejada je končana. Polna vtisov, novih srečanj, izkušenj, ki me bogatijo, znanja, ki sem ga bila deležna, skratka moje petdnevno potovanje v Bosno se je dobro končalo. Nekaj dni oddiha, nekaj nujnih opravkov in že potujem naprej, tokrat za 4 dni na Roglo na >Preboj. Jupi, veselim se tega, še bolj kot Bosne. Upravičeno!!!

 Z leve Hrvat Ivan Bavčević, Patriji, Kumar (Indija), Semir Osmanagić BIH, v ozadju Madhu

Madhu

Skupinska fotografija ob zaključku konference, druga z desne moja malenkost

Madhu in jaz

Brahmarshi Patriji in dr. Semir Osmanagić

Američan Ken Rohla in Semir Osmanagić

Ruski raziskovalec, prof. dr. Konstantin Korotkov




Napisala: Zarja Trkman
fotografije: osebni arhiv avtorice