Go Legends!, avtorica: Zarja Trkman

Go Legends!  Dobrodelni nogometni turnir legend v Novi Gorici, ki se je odvil v nedeljo, 22. maja, je bil čustveno nabit. Turnir je organizirala družba HIT, ki je bila vrsto let pokrovitelj ND HIT, danes pa podpira zgolj Nogometno šolo v okviru kluba. Le-ta skrbi, da odkrije mlade talente in jih pripelje do legend. Slogan mladih nogometašev, ki so se tudi predstavili v okviru turnirja, je bil: Ko bom velik, bom legenda!  O rezultatih medsebojnih tekem nekdanjih slovenskih prvakov iz leta 1996 in leta 2006 ter legend Udineseja in prijateljev je bilo že veliko povedanega. Sama se bom dotaknila stvari, ki so se mi vtisnile v spomin in se me globoko dotaknile. Turnir je bil namreč organiziran v podporo nekdanjemu nogometašu Andreju Krivcu, ki je v prometni nesreči dobil hude poškodbe in bo sredstva potreboval za prepotrebno rehabilitacijo. Prav Andrej bo lahko vzgled mladim nogometašem, kako je treba ravnati v primeru, da se ti ne zgodi kaj podobnega, kot se je Andreju. Lahko bo iz prve roke razlagal mladim tudi to, kako pomembno je voziti avto kar se da zbrano, s popolno osredotočenostjo na vožnjo, brez mobilnega telefona v rokah in seveda brez vpliva opojnih substanc. Kako je to nujno, ve zdaj prav Andrej. O tem sem prepričana. Mladi nogometaši Nogometne šole so se zelo prisrčno predstavili, najbolj pa so me navdušili prav najmlajši, 4 in 5 letniki, poimenovani Smukci, ki vse skupaj dojemajo skozi igro, kar je po mojem mnenju tudi najbolj smiselno. Igra, igra in še enkrat igra! To, da so na koncu predstavitve dobili sladoled v obliki nogometne žoge, jim je predstavljalo vrhunec dogodka. V njihovih očeh sem videla tisto pristno navdušenje. Fotografija: Nogometna žoga, Wikipedia Dogodek sta povezovala Rosko - Simon Rosič in njegov prvi nogometni trener Ervin Čurlič. Kako pomemben je prvi stik z nogometno žogo in prvi trener, nam je predstavil Rosko, katerega del življenja je postal prav nogomet. On nogomet dobesedno živi. Pa se je pričel dogodek Go Legends! Ervin in Simon sta predstavila vse tri ekipe. Moram priznati, da so bili med njimi res prave legende, ki so se na dogodek z veseljem odzvali. Bilo jih je zanimivo opazovati, ko so se objemali, prisrčno pokramljali in izmenjali nekaj besed. Nekateri so se srečali prvič po dvajsetih letih. Zelo prijetno druženje je to bilo. Spomnili so se tudi dobrodelnega turnirja, ki so ga priredili za malega Reneja za operacijo v ZDA, ki jo je veliki mali borec uspešno prestal in danes že brca žogo pri Smukcih. Prav tako so se na zanimiv način spomnili dveh, žal že preminulih legend novogoriškega nogometa. Z upokojitvijo številke dresa, ki sta ju nosila, številke 25 in 5 … 10 pa je pripadla Andreju, ki dokazuje, da je pravi borec in ki bo lahko postal ambasador varne vožnje in s svojim zgledom dokazoval, kaj vse lahko stori človek, če mu nekaj v življenju veliko pomeni. Kako pomembne so take dobrodelne akcije za tiste, ki so jim namenjene? O tem ni vredno izgubljati besed. Že nasmešek na obrazu jasno pove, da nisi sam, da v nesreči spoznaš prijatelje. Slovenci smo prav zares narod z veliko empatije, ki mu ni vseeno za človeka, ki radi prispevajo kakšen evro v dobrodelne namene, za izboljšanje življenja človeka, ki se je znašel v stiski. In Andrej ni osamljen primer borca, ki ve kaj hoče in se za to tudi bori. Prav te dni sem imela priložnost spoznati Kristijana Stoilkova, mladega makedonskega vratarja, ki je igral za mlajše kategorije Makedonije, bil član Kopra, kjer je tudi končal srednjo šolo. Pred dobrimi tremi meseci je na tekmi dobil udarec v glavo in dobil kar resne poškodbe glave. Zdaj okreva, hodi in je na intenzivni rehabilitaciji na URI Soča. Je krasen fant, ki tudi ni obupal, da bo še igral, ki je s svojo ljubeznijo do nogometa dokazal, da se vse da, če se hoče. Njegova zgodba se me je globoko dotaknila, še bolj kot zgodba Andreja Krivca. Da stakneš takšno poškodbo, ko delaš tisto, kar ti največ pomeni in v tem uživaš, je še bolj kruto. Kruto tudi do mladega Kristijana, s katerim sem navezala zelo prijeten stik. Fantu iz srca privoščim, da bi postal legenda, nogometna legenda, ker je bister, simpatičen mlad moški, ki se mu je porušil svet, ko se je znašel na nepravem mestu, ob nepravem času. Pogumno Kristijan, tudi do zvezd. Zate ni ovir! Verjamem vate. Avtorica: Zarja Trkman