---

Naslov koncerta Lare Jankovič, ki ga je imela skupaj s kitaristoma Ravi Shresta in Tilnom Stepišnikom v kulturnem domu Nova Gorica v mali dvorani je bil tak: Kako diši svoboda? Kakšne barve je mir? Ni nas bilo veliko poslušalcev, a tisti, ki smo prisluhnili, smo s polnimi pljuči zadihali, začutili, kako diši svoboda, videli, spoznali, kakšne barve je mir. Skozi pesmi, ki jih je zapela Lara, ob spremljavi dveh kitaristov, ki sta bila tudi back vokalista.

Sama sem res videla kakšne barve je mir. Bel in rdeč, bel kot čistost misli, hrepenenj, kot nedolžnost, ki še ni omadeževana; rdeč kot kri, kot vrtnica, in ne nazadnje kot srce, ki ponuja lepoto glasbe, pesmi, poezije. … Zavohala, ja, prav zavohala sem željo Lare po svobodi, ki, kot sama pravi: "… potrebujemo take pesmi, še posebej danes, v teh čudno razburkanih časih, ko pozabljamo, kako dragocen je mir. V teh časih, ko se sama sicer počutim vedno bolj nesvobodno: kot ptica pristriženih kril."

Pela je pesmi o miru, svobodi, o hrepenenju, da bi se vse vojne končale, o njihovem nesmislu, o upanju v boljšo prihodnost … V njenem izvajanju ni bilo občutiti, da bi bila ptica pristriženih peruti. Ponesla me je v višave, tja, od koder je svet videti lepši, pokazala mi je vso lepoto tega našega čudovitega modro zelenega planeta. Ne, res ni bilo čutiti "ujetega ptiča tožbe". Zvenelo je čisto in iskreno, zvenelo je kot prošnja, prošnja ljudem, da bi se slišali in posledično razumeli drug drugega. A najprej je treba prisluhniti sam sebi, se spoznati, slišati bitje srca. Šele potem lahko prisluhneš drugemu in ga tudi slišiš. In vidiš.

Lara nam je ponudila svojo izpoved v slovenskih pesmih, Počiva jezero v tihoti, Lipa zelenela je, poslovenila je tudi tuje pesmi, da bi njihovo sporočilo seglo do vseh ljudi, tudi tistih, ki sicer ne razumejo tujega jezika. Tako nam je ponudila Lili Marlen, ki so jo prepevali tako nemški kot tudi zavezniški vojaki. Slišali smo špansko Ay Carmela, ki so jo prepevali prostovoljci cele Evrope v španski državljanski vojni (mimogrede, tudi moj oče je bil španski borec), Libertad, Dime donde, Imagine, Where have all the flowers gone in argentinsko Si se calla en cantor. 

Fotografija: Nika Korsic. IMAGINE, Central Park - NYC, nov 2010

Koncert je magično deloval na nas, ki smo dvorano zapuščali v tišini, polni nežnih vtisov, v želji, da bi se vse vojne končale. Ko to zdaj pišem, v ozadju slišim Imagine … all the people living life in peace ... predstavljam si ljudi, ki živijo v miru, brez meja … rekli boste, da sem sanjač … A sanjati je dovoljeno. Da bi se sanje, ki nam jih je Lara tako nesebično delila skozi pesmi o miru in svobodi, uresničile prav vsakemu človečku na Zemlji.

Naj se vojne vse končajo - je glavno sporočilo lepega večera …