MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Kantavtor pod zvezdami, julij 2016

objavljeno: 27. jul. 2016 22:07 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 29. jul. 2016 23:07 ]

Matija Bolčina, kantavtor pod zvezdami

Še en lep večer pod novogoriškim zvezdnatim nebom, tokrat z mladim kantavtorjem Matijo Bolčina, ki je mene izredno navdušil, pa tudi druge, saj je s svojo pojavo privabil številne poslušalce. Še sam ni mogel verjeti, da nas je toliko, od najmlajših, takih, ki so komaj shodili, do najstarejših, ki komaj še hodijo. A se je splačalo. Pričaral nam je prekrasen večer, ki se je najbrž zavlekel še pozno v noč, za prijatelje in znance tega zanimivega mladega kantavtorja. Ki ni samo to, je tudi dobro duhovno bitje, ki ga začutiš prav takoj. Vsaj jaz se ga.

Fotografija: David Verlič / www.e-fronta.info, julij 2016

Začel je z eno kratko, vsaj tako je rekel. "Sprostite se in zaprite učke, ter se predajte", približno tako je začel svoj koncert. Kar srh me je spreletel ob čudovitem vokalu ob spremljavi akustične kitare. Par excellence.

Sama se res sprostim, zaprem oči in poslušam z odprtim srcem. V besedilih najdem krasna sporočila, v glasu, ki je čudovit, neizmerno uživam in ob preigravanju na kitari tudi. Tudi tokrat je bilo tako. Druga pesem je bila Imagine, legendarna, za vse večne čase sporočilna in vsekakor evergreen. Matija jo je odpel tako čutno, da je kar bolelo. Ko sem pomislila, da bi lahko zapel tudi kaj v slovenščini, se je zgodilo prav slednje, njegova avtorska pesem s prekrasnim sporočilom. Pospremil jo je z besedami: Nazaj h koreninam, s čimer je mislil slovenski jezik. "A ni lep ta naš jezik", je dejal Matija, preden jo je zapel. Besedilo bi bilo vredno objaviti v vsej njegovi veličini. Bravo, Matija. Upam, da bo ta moj zapis našel tudi pot do tebe in mi boš na neki način dostavil posnetek pesmi, če jo seveda imaš. Enkratna je, ki človeka sili k razmišljanju. Menda je nastala v težkem obdobju mladostništva in prav čutiti je pristnost in izvornost čutečega bitja, ki Matija nedvomno je.

Navduševal je z vsako preigrano pesmijo, z Alelujo Leonarda Cohena in še kakšno njegovo, ter s svojimi pesmimi, ki so veličastne. Da o razponu njegovega glasu niti ne govorim, igranje na kitari je tudi odlično. Skratka fant, ki si že zdaj, v teh rosnih letih, zasluži vso pozornost. Uživa v tem, kar dela, se predaja do onemoglosti in s svojim nastopom zleze globoko pod kožo. Če bo podobno nadaljeval, ne dvomim, da bo postal prepoznaven tudi drugje.

Med koncertom je tudi kaj napovedal, vedno so te napovedi nastajale spontano, a z izbranimi besedami. Ni bilo govoričenja tja v en dan, temveč tehtne in sproščene besede, s katerimi je povabil občinstvo k pozornemu poslušanju.

Bravo Matija! Mene si očaral!

Zapisala: Zarja Trkman