MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Kot jaz, napisala Zarja Trkman, marec 2017

objavljeno: 16. mar. 2017 04:30 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 16. mar. 2017 13:52 ]
 

V torek, 7. marca 2017, je v dvorani Kulturnega doma 
Nova Gorica, Lara Jankovič, izvedla monodramo 

KOT JAZ 
(HOMMAGE ÉDITH PIAF)


"Po biografiji Édith Piaf Simone Berteaut in z mislijo na igralko in šansonjerko Laro Jankovič je nastala predloga za predstavo Kot jaz. Celovečerna monodrama se sprehodi skoz izbrane postaje burnega življenja te velike dive francoskega šansona. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov. Dinamična zgodba, pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeš(č)a z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke, pripovedovalke, ki nam jo podaja, v posameznih detajlih pa se bo lahko prepoznal vsak gledalec. Monodrama z vloženimi songi in glasbeno spremljavo v živo se vpisuje v žanr t. i. glasbenega gledališča, ki je na naših odrih zelo redko zastopan, saj predstavlja enega najtežjih igralskih in pevskih izzivov."

Tako je bilo povabilo na monodramo KOT JAZ v izvedbi Lare Jankovič na harmoniki pa je bil Marko Brdnik, ki je klasično izobražen umetnik, ki Laro spremlja na nastopih v živo.

Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar. 

Fotografija: Matej Vidmar

Lara, znana kot voditeljica, igralka in šansonjerka, se je v svojo vlogo popolnoma vživela. Svojo zgodbo "Kot jaz" je prepletala z zgodbo znamenitega pariškega vrabčka Edith Piaf. Lara, ljubiteljica šansona, je občudovalka Edith že od rane mladosti, skozi obe vlogi nas je popeljala s svojo interpretacijo ljubezenskih songov, ki so manj poznani. Pela jih je v slovenščini. Odigrala je tako sebe, kot tudi Edith Piaf. Skupna jima je Simona, prijateljica, ki je Lari pomagala oblikovati vlogo, kot tudi Edithina Simone, ki je usodno povezana s pevko. Zanimivo naključje, ki ni naključje!

Ko sem se kasneje, po predstavi pogovarjala z obiskovalkami, ki občudujejo tako Laro, še posebej pa Edith Piaf, smo skupaj ugotovili, da je predstava super, da je Lara mojstrica igre in šansonov, a smo prav vsi pogrešali šansone zapete v francoščini, ki zvenijo povsem drugače, saj prav ta jezik, blag in mehek tako zaznamuje Pariškega vrabčka. Sicer pa sami predstavi ni kaj očitati. Doživeta je, intimna čustva so zelo močna, iskrena in neposredna.

Po predstavi pa prijetno kramljanje Lare s prevajalko Majo Kraigher, ki je prevedla biografijo šansonjerke

Fotografija: Matej Vidmar


Piaf, francoski mit
"Skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament interpretke Lare Jankovič se je ob pomoči režiserja, enega največjih mojstrov monodramskih nastopov Zijaha A. Sokolovića, na novo izpisala zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espriju, ljubezenskim napevom in 'igri srca'." (Amelia Kraigher, ob premieri monodrame, Kot jaz).

"Francoski pisatelj in novinar Robert Belleret je opravil velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero »pariškega vrabčka«, najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti ter ustvaril biografijo, za kakršno je bil pol stoletja po njeni smrti res že čas. V knjigi Piaf, francoski mit (Piaf, un mythe français) ruši kar nekaj ukoreninjenih mitov (na primer o njenem otroštvu, o ljubezenski zvezi z Marcelom Cerdanom itd., ki jih je tudi sama podpirala in širila), ki so jih povzemale vse dosedanje upodobitve, vključno s filmskimi, in z globokim spoštovanjem do umetnice ter ob pomoči dragocenih pričevanj, neobjavljenih korespondenc in obsežnega arhivskega gradiva izrisuje njeno novo, resničnejšo in bolj življenjsko podobo. Édith spremljamo od rojstva (ne na ulici, kot govorijo znane zgodbe) skozi otroštvo (ki tudi ni bilo čisto tako, kot smo doslej brali in poslušali – niso je hranili z vinom in ni bila štiri leta slepa …) in skozi vse fantastično, turbulentno in kaotično, čeprav ne prav dolgo življenje do mučnih zadnjih let in smrti. Od uspeha do uspeha, od ljubezni do ljubezni, od ekscesa do ekscesa. Spoznamo jo kot izjemno občutljivo in čustveno, pa hkrati zahtevno, naporno in trmasto; ambiciozno in hkrati negotovo, širokosrčno in pogosto krivično; strastno in zapeljivo ter hkrati prestrašeno in ljubosumno. Vse to je bila in vse to, skupaj z neverjetnim talentom in neskončno voljo, je bilo gonilo njenega življenja, ki je bilo v resnici kot roman, ki ne potrebuje nobene mistifikacije in mitizacije. In kot roman se knjiga tudi bere."

Tako je predstavljena knjiga Piaf, francoski mit.

Pogovor med Laro in Majo je bil sproščen in prisrčen, malce nagajiv kot je Lara vedno ter na trenutke v Lari tako ljubem ajdovskem narečju. Lara nikoli ne razočara, v vseh vlogah zleze gledalcu ali poslušalcu pod kožo. V vlogo francoskega "mita" pa se je dobesedno vselila in je Edith in njene šansone skozi igro živela.

Fotografija: Matej Vidmar



Napisala: Zarja Trkman
Fotografije: avtor Matej Vidmar, arhiv Kulturnega Doma Nova Gorica


http://www.kulturnidom-ng.si/fotogalerija/new-gallery-list/hommage-edith-piaf-monodrama-kot-jaz-v-izvedbi-lare-jankovic-in-predstavitev-biografije-piaf-francoski-mit/