MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Mir braniteljem slovenske zemlje, avtorica: Zarja Trkman, oktober 2016

objavljeno: 8. okt. 2016 09:37 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 8. okt. 2016 10:04 ]
Mir braniteljem slovenske zemlje in Sanje za vrtnico 
Sobota je bila zame zopet en čudovit dan. 24. september je bil Dan miru, ki ga obeležijo v številnih mestih Evrope. Pri nas na Primorskem je bila osrednja prireditev na Cerju na Krasu, kjer je pomnik braniteljem slovenske zemlje. Kjer pogled sega vse do morja, najbrž v jasnih in čistih dnevih tja do Benetk, preko Krasa do Trstelja, Vremščice, Trsta in Slavnika, na sever pa preko Trnovsko Banjške planote, Nanosa, Svete Gore, Sabotina, Škabrijela, Brd, Kambreškega, Liga in še kam. Razgled, ki ga nisi deležen daleč naokrog. 

Prav tu so se zbrali številni pohodniki, pa tudi drugi obiskovalci, da bi počastili Dan miru. Poleg proslave je bilo tudi odprtje razstave del, ki so nastala na pobudo Teritorialnega polka z Ajševice, na slikarski koloniji, kjer so poleg amaterjev ustvarjali tudi že priznani umetniki na temo Prve svetovne vojne. Največ del je posvečeno pomniku na Cerju. Med olji na platnu in akrili sta dve amaterki razstavili svoja dva akvarela, ki v poplavi drugih del zanimivo izstopata s svojo barvitostjo in sporočilnostjo.

Sama proslava je bila vrhunska, sporočilna, s krasnimi songi Lare Jankovič, od Lili Marlen, do dveh španskih pesmi, nastalih verjetno med špansko državljansko vojno (mimogrede sta vzbudili v meni spomin na pokojnega očeta, ki je bil Španski borec) in Imagine, Johna Lennona. Vse pesmi so bile zapete v originalu, pa tudi v slovenskem jeziku, kar je dalo izvedbi prav posebno noto. Lara me vedno znova navduši s svojim krasnim vokalom in interpretacijo, ob spremljavi brenkal. Bilo je tako doživeto, da je marsikateremu obiskovalcu privabilo solze v oči. Larine pesmi sta z dobro izvedbo popestrili pesmi okteta, pa recitacije pisem vojakov v prvi vojni, v izvedbi novogoriških gimnazijcev. Skratka, bilo je lepo in presunljivo. Osrednji govornik je bil predsednik državnega zbora, ki je poudaril, da bo svetovni mir dosežen, ko bo človeštvo oz. človek dosegel notranji mir, ki je predpogoj za dosego MIRU. Lep in jedrnat govor, ki je vseboval veliko modrih misli in kar nekaj citatov svetovnih legend, kot so Dalajlama, Mati Tereza in Albert Einstein. Hvala predsednik, da ste se na nas, navadne smrtnike, obrnili z izrazom spoštovanja in niste pozdravljali vsakega "pomembnega" povabljenca, ki je prišel tja bolj zaradi prestiža, mi pa smo prišli, ker v srcu dobro mislimo in smo res rodoljubi. Takih pa je bilo, na srečo, velika večina.

Sledilo je odprtje razstave likovnih del slovenskih gimnazijcev, ki so nekaj dni ustvarjali na Ex tempore. A si razstave žal nisem ogledala, ker gre dvigalo le do prvega nadstropja, povzpeti sem se morala po stopnicah na zgornje nadstropje, potem pa mi je zmanjkalo moči za vzpon prav na vrh, kjer so razstavljali gimnazijci. Bilo mi je žal, žal tudi za vse invalide, ki si razstave niso mogli ogledati zaradi arhitektonske napake. Žal!!!

Ko smo se s Klavdijo in Milošem, ki sta me povabila na prireditev, vračali v Novo Gorico, sem sprejela še njuno vabilo na celovečerni koncert KD Sanje iz Nove Gorice z gostom večera Andrejem Šifrerjem. Zelo lep večer se je obetal in res je tako izpadlo. Zelo čustveno, presunljivo, obenem pa sproščeno in humorno. Večer, ki je navdušil številno občinstvo, ki se je zapisal v srca ljudi, ki dobro mislijo in delajo. Z Andrejem, pevkami zbora Sanje in kitaristkami, z mlado recitatorko, Zamejko, harmonikarjem, …

Hvala Andreju za vse pesmi in šale, ki jih je delil z nami. Hvala za zgodbo in pesem o dekletu, ki ga je občudovala in je živela le 14 let. Pa še ta leta so ji bila po besedah zdravnikov, darovana, saj ni imela srca, temveč zgolj razširjeno aorto. A je po Andrejevih besedah imela največje Srce, kar jih je kdajkoli srečal. Presunljiva zgodba in presunljiva pesem, posvečena dekletu z največjim SRCEM. Ganljivo. Brez solz seveda ni šlo. Druženje z Andrejem se je nadaljevalo še po koncertu, ob pesmi in prigrizku, ob dobrem vinčku, predvsem pa v družbi prijetnih ljudi, ki v srcu dobro mislijo in pojejo.

Kdor pesmi posluša, je srečen, kdor jih poje pa je dvakrat srečnejši.


Hvala Klavdiji in Milošu, da sta dva tako lepa dogodka delila z mano, nesebično in iskreno. Polepšala sta mi soboto, tudi s svojo dobroto in prisrčnostjo.

Iskrena hvala, draga prijatelja.

Avtorica: Zarja Trkman 

vir: Internet, oktober 2016