Nostalgija ob pesmi Daleč je za naju pomlad Priporočamo: poslušanje glasbe - Daleč je za naju pomlad, Adi Smolar - KLIK! Poletna scena v Novi Gorici se je prebudila konec junija. Za občinsko stavbo na vhodu v knjižnico je nastala Poletna scena, ki vsak večer privablja številne ljudi na vrsto različnih dogodkov, ki jih lahko najdete na spletu. Na paletah se vse skupaj dogaja. Da, prav ste prebrali. Vsa scena je namreč narejena iz palet, tako točilni pult, kot udobni počivalniki, stoli, klopce, skulpture …zanimivo in domiselno, predvsem pa ekološko in reciklirano. Mlada ekipa se je potrudila in ponudila lep, izviren ambient, ki privablja prebivalce našega zelenega mesta, da se malo odpočijejo, se družijo, kaj spijejo, se shladijo, skratka, da se imajo fajn. Sama sem se udeležila že kar nekaj dogodkov: potopisnega predavanja S kolesom po Sloveniji, ki je bilo zelo zanimivo in mi je dalo veliko idej za obisk različnih zanimivih točk naše prelepe domovine, ki ponuja toliko lepot, toliko lepega, ki prav vabi v naravo, med vršace, v soteske, zelene doline, na morje, na prekmurske ravnice, dolenjske in kraške vinograde … Bila sem na treh koncertih, in sicer na koncertu skupine iz Srbije, z mednarodno zasedbo, Queen Tribute Band, ki preigrava njihov komade legendarnih Queenov. Koncert je bil najbolje obiskan, mogoče pa je bilo še več poslušalcev vseh generacij družine Čadež. Tega dogodka se nisem udeležila, a je po besedah Barbare Poša, vodje in idejne avtorice Poletne scene, kar mrgolelo obiskovalcev. Potem je sledil koncert Zorana Predina z Lačnim Francem, pred kratkim pa Adija Smolarja. "Danes stara sva in siva, pozna se težko breme let, postala sva tako ranljiva, mnogo prehiter je za naju ta svet ... daleč, kot dekletu sem govoril rad te imam in ko bil jaz fant njen … A nato se nasmejiva srečna, ker sva se našla … trdno med po roko primeva … daleč daleč je za naju pomlad, leta prinesla so jesen … mi za mladostjo je hudo … a ne bi hotel sam postati spet mlad, raje star sem in z njo … ponoči k meni se privije ... kdo od naju ostal bo sam …" Daleč je za naju pomlad je moja najljubša pesem Adija Smolarja, ki je prijeten kantavtor, ki privablja prav vse generacije, od najmlajših do starih, ki se še komaj premikajo, a vendarle se potrudijo in pridejo na njegov koncert. Ker zna motivirati občinstvo s povabilom za vsako pesem, ki jo zapoje. Poslušalci uživajo v njegovih pesmih, sodelujejo, pritegnejo s svojimi glasovi, otroci in mlajši tudi zaplešejo. Skratka Adi ima tako karizmo kot tudi sporočilne pesmi, ki jih podkrepi še s komentarjem, ki da vsakomur misliti: kam gre ta svet, zakaj ljudje hitijo in si ne vzamejo časa drug za drugega, si namenijo nasmeh in objem. Čemu vsa ta naglica, ko pa je življenje tako lepo? Potočila sem kar nekaj solz ob pesmi Daleč je za naju pomlad, saj so se prebudila čustva, ljubezensko čustvo do pred petimi meseci preminulega partnerja, ki mi je stal ob strani v dobrem in slabem celih 44 let, misleč, da bova skupaj za vedno. A je kruta usoda hotela, da sem ostala sama, brez razumevajočega partnerja, ki mi je ponudil roko, ko sem padla, me objel, ko mi je bilo hudo, me nasmejal s svojim edinstvenim humorjem in s svojo prav posebno pojavo, s svojo delavnostjo, bistrostjo in iznajdljivostjo … Pogrešam te dragi partner, še zlasti v trenutkih, kot je bil o druženje s Smolarjem, ki me je spomnilo na najine skupne dni, prežete z razumevanjem in spoštovanjem in seveda z ljubeznijo, tisto pravo, ki resnično šteje. Popotnik postoj, prisluhni ptičjemu petju, povohaj peruniko, pogladi prst, poglej pavje perje, podaj pogled prijatelju, pošlji pismo prijateljici ... POSTOJ, PRIJATELJ, POSTOJ!!! Avtorica: Zarja Trkman |