MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Nova Gorica - mesto v parku, avtorica: Zarja Trkman

objavljeno: 10. maj 2016 09:44 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 11. maj 2016 02:09 ]
Nova Gorica - mesto v parku


V soboto, 7. maja 2016, se je v Novi Gorici zgodil en zelo lep dogodek, 1. Jane`s Walk - sprehod po mestu, v organizaciji Iniciativa Podružnica, ki jo vodi Maja Vrčon, pomagala pa ji je Eva Sušnik. 

Nova Gorica je lepo mesto prav zaradi dreves, ki pa padajo nekontrolirano in neplansko, kot da ne bi bila živa telesa. Omenjen sprehod je na neki način tudi poziv občinskemu vodstvu, da pripravi strategijo gojenja dreves, v skladu z naravnimi zakonitostmi. Nobeno drevo naj ne bi bilo posekano do korenin. V Novi Gorici ne bi smelo pasti nobeno drevo kar tako, stihijsko. Njegovi ostanki in debla pa naj bi služili recimo Formi vivi, kjer bi svoje znanje pokazali znani, pa tudi še neuveljavljeni umetniki. 

Bevkov trg, od koder smo štartali


"Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko in spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Obenem sprehodi odpirajo priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci dnevno soočajo, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje." (navedek Inštituta za Politike prostora)

Travnik pred občinsko hišo

No pa pojdimo po zanimivih zelenih kotičkih našega lepega mesteca.

Urbanizem ni samo pogled z višine na mesto, temveč je predvsem poiskati rešitve za ureditev mestnih četrti, kjer se bodo tako odrasli kot tudi otroci in mladina dobro počutili. Tako približno je pospremila sprehod Aleksandra Torbica, načelnica javne uprave za urbanizem, pred začetkom hoje po mestnih četrtih. Njena razmišljanja je podkrepila še mlada arhitektka tabornica Eva Sušnik. 


Borov gozdiček oz mestni park z bajerjem, za njim je skate park

Podali smo se na travnik pred mestno hišo in se seznanili z njegovo zgodovino. Najbolj fascinantno je bilo dejstvo, da je tam ležalo goriško pokopališče, ki se je raztezalo vse do današnjega 14. perona na avtobusni postaji v našem mestu, pa tja do Ede, kjer so bili pokopani vsi cerkveni dostojanstveniki, pa do gledališča in knjižnice. Po vojni, ko se je izkazalo, da je teren popolnoma neprimeren za pokopališče zaradi ilovnate zemlje, so le-tega preselili drugam. Seznanili smo se z dejstvom, da je glavna os gradnje Nove Gorice potekala v smeri sever - jug (Kidričeva ulica, tedanja magistrala), druga os pa vzhod - zahod, današnja Erjavčeva ulica. 

Gugalnica med drevesi med "ruskimi" bloki- Kidričeva ulica

Nisem si mogla kaj, da se ne bi nostalgično spomnila mogočnih topolov, ki so rasli na travniku, pred dobrim desetletjem, pa so jih žal posekali. Zasajeni pa so bili, da bi izsuševali močvirnat teren. Še danes se mi milo stori po mogočnih topolih in njihovih "muckah", ki jih je bilo mesto polno ob cvetenju dreves.

S Travnika smo se preselili v skate park, ki je po besedah Luke Vogrinčiča najboljši širom Evrope in se je zares vredno vprašati, zakaj je temu tako, da je ta park zrasel prav v Novi Gorici. Res pa je, da je bila ta oblika športa zelo razvita v zgodnjih devetdesetih letih, ko so se mulci poganjali na deskah in kasneje na rolkah. Nekaj so improvizirali in oblikovali mini skate park tudi na bazenu na "paludah", kasneje pa jim je bil podarjen veličasten skate park, ki leži tik ob mestnem parku. 

Sprehod med "ruskimi bloki"

Iz znamenitega borovega gozdička smo meščani dobili res lep mestni park, z igrali za otroke s sprehajalnimi potmi in predvsem za bajerjem, ki daje življenjski prostor številnim močvirskim pticam (naj omenil, da je nastal iz glinokopov gline, ki so jo žgali v znameniti "frnaži", zaščitenem objektu v mestu), ki s svojimi družinicami razveseljujejo otroke, ki imajo priložnost ptice hraniti in jih občudovati. Tu so še številna zdaj že mogočna drevesa in rastline, ki krepijo tudi hortikulturno znanje, če človek le hoče.

Iz "gozdička samomorilcev in narkomanov "smo, po besedah Mihe Kosovela, dobili urban prostor za druženje, igro ali zgolj za posedanje ob branju lepe knjige, ki si jo izposodimo v najlepši knjižnici v Sloveniji. 

Zanimiva rešitev kako okrasiti blok- Erjavčeva ulica 13

Pot smo nadaljevali med bloke na Kidričevi ulici- najstarejše "ruske bloke", kjer so se rodili prvi pravi Novogoričani, ki so danes stari skoraj 70 let. Tako se je rodilo "meščanstvo" Nove Gorice, iz družin prišlekov od vsepovsod. Mesto je res prava kulturna mešanica vseh narodnosti, ras, veroizpovedi, kar daje našemu kraju prav poseben čar. Živeti v tako mešani skupnosti ni mačji kašelj, je pa velik izziv.

Pod mogočnimi drevesi med dvema ruskima blokoma smo izvedeli marsikaj o drevesih, ki so tam najstarejša in popolnoma stihijsko posajena, kot so tudi po vsej Novi Gorici, kar nam je kasneje povedal Miloš Mozetič. Ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z našimi čudovitimi drevesi. Meni namreč, da nobeno drevo, ki pade, ne bi smelo pasti kar tako, sploh pa ne do korenine. Da se namreč marsikaj narediti iz ostankov debla, iz štorov … od kipov do zanimivih rešitev. Miloš jih je predstavil, rešitve namreč, v svoji študiji, ki bi jo rad pokazal pristojnim za okolje in prostor na mestni občini, a za zdaj je naletel na gluha ušesa. Prepričana pa sem, da je s svojim vzgledom, Miloš postavil smernice za naprej. 


Vrt Miloša Mozetiča na Erjavčevi ulici, ulici "pobeglih" dreves

Kaj se lahko naredi iz podrtih dreves, sta dokazala tako Miloš kot tudi mlada kiparka Ana Žerjal, ki je iz podrtega debla mogočne cedre, naredila KipKlop, ki ga s koristjo uporabljajo prebivalci doma upokojencev v mestu. Posedajo na tej mogočni klopi, se družijo ob pitju kave in ročnih delih, branju knjig … "šepet novogoriške cedre". Ana je celo predlagala, da bi iz vseh podrtih dreves lahko pripravili Formo vivo, ki bi prav gotovo ponesla glas mesta širom po svetu, z udeležbo slovenskih, pa tudi tujih kiparjev. Predlog, ki mu je vredno prisluhniti. Pa tudi nasvetom Miloša, ki nas je popeljal pred svoj blok na Erjavčevi ulici, ulici "pobeglih dreves", kot jo je poimenoval, in nam pokazal svoje zanimive rešitve. Novogoričani, oglejte si jih na Erjavčevi 13, se splača. 

Še ena na vrtu Miloša Mozetiča na Erjavčevi ulici

Nato se je sicer majhna skupinica podala ob Kornu, "reki Nove Gorice", kot jo je imenoval Miha, podala na vrtičke, kjer nas je Dragi Lazovski sprejel z limonado "kaciada", v kateri je bilo poleg limoninega soka, še cvetje akacije in sirup iz vrtnic, ki so ga prejšnji dan izdelovali na delavnici v Sale in Pepe prostorih v okviru znamenitega že "11. Festivala vrtnic". Zanimiv in drugačen napitek. Pri Dragiju in Iliji se je naš potep zaključil. Razšli smo se bogatejši za številna znanja in s sadikami, ki nam jih je Dragi velikodušno poklonil. Bogatejši smo bili tudi za energije, ki so se v naši petnajstčlanski skupinici pretakale, ob menjavi izkušenj in znanj, ki jih posedujemo. Vsak, prav vsak izmed udeležencev je prispeval svoj kamenček v mozaiku sodelovanja, ki smo ga zgradili. Odprtega srca, odprtih ušes in oči, odžejani s "kaciado" iz podtalnice, ki jo pridno zbirajo v vodnjaku, ki so ga lani obnovili Dragi s somišljeniki in ki služi za zalivanje tako z ljubeznijo posajenih vrtnin ali pa zgolj vrtnic, ki so simbol našega lepega mesta. 

Vrtički ob Kornu- "reki Nove Gorice" po besedah Mihe Kosovela

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas, za to čudovito izkušnjo. Res je neprecenljiva. S svojo pozitivno naravnanostjo smo celo pregnali bližajočo se nevihto, hahaha. 



Besedilo: Zarja Trkman, Nova Gorica 
Fotografije: David Verlič (www.e-fronta.info)