MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Odprto pismo in zahvala, avtor: Zarja Trkman, marec 2016

objavljeno: 22. mar. 2016 02:01 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 22. mar. 2016 02:22 ]
Preprosto ne morem razumeti, da nekateri mediji prav tekmujejo, kdo bo objavil bolj šokantno novico, ki je praviloma SLABA. Zakaj je tako? Saj sleherni človek raje sliši kaj dobrega, pozitivnega, pomirjujočega. Vsaj moje mnenje je tako, pa tudi mnenje ljudi, ki me obkrožajo. Kot da se negativci ne zavedajo, kakšno škodo si delajo, ko širijo slabe novice, ki so velikokrat tudi daleč od resnice. Karma, ki jo vsak ustvarja sam. Slej ali prej se bo moral soočiti z dejstvom, da si je za vse kriv izključno sam. Zato sem se odločila, da napišem nekaj lepega, pohvalnega.

Tolikokrat popljuvana Nevrološka klinika, toliko slabih besed o dr. Radanu, tolikokrat pozvan k odstopu prof. dr. David B. Vodušek, direktor omenjene klinike. Ne vem, res ne razumem, od kod toliko gneva v ustih nekaterih novinarjev, medijev ...

Sama imam z Nevrološko kliniko zelo dobro izkušnjo, da o prof. Vodušku niti ne govorim. Lahko uporabim same superlative. Človek z veliko začetnico, ki me je zaradi suma na že zelo napredovano degenerativno obolenje, poslal na preiskave. Tedaj je menil, da bom hospitalizirana 2 - 3 tedne. Zgodilo pa se je naslednje, v borih petih dnevih so mi naredili kar 8 preiskav. Obdelana sem bila tudi s strani logopedinje, fizioterapevta, respiratornega fizioterapevta, delovne terapevtke. Prav vsi, brez izjeme, so bili nadvse prijazni, empatični srčni, človečni ... Profesionalnost in ekspeditivnost sta odliki, ki krasita omenjeno kliniko in Inštitut za klinično nevrofiziologijo.

Moja zahvala gre vsem, ki so se ukvarjali z mojo težavo. Iskrena hvala v prvi meri prof. dr. Davidu. B. Vodušku, ki mi je omogočil to dragoceno izkušnjo, hvala tudi mladima specializantkama dr. Niki Zorman in dr. Suzani Bricman, tudi doc. dr. Blažu Koritniku, ki je bedel nad njunim delom, logopedinji Klari Trpkov,... Prisrčna hvala vsem, ki so tako ali drugače skrbeli zame, od medicinskih sester in bratov, negovalk, terapevtov, čistilk ... Vsi, prav vsi se izjemno trudijo, do popolnosti so predani svojemu humanemu poklicu.

Po tej dragoceni izkušnji, ki sem jo doživela na lastni koži, se ne bojim za svoje načeto zdravje, saj sem bila v zelo dobri oskrbi. Pa še obeti za izboljšanje so kar dobri, saj je bila ovržena prvotna hipotetična diagnoza, degenerativno nevrološko obolenje in postavljena popolnoma druga, pravzaprav nepričakovana in presenetljiva.

Hura, hura, upam, da bom zopet hodila, kolesarila, smučala, vozila avto ...

Še zadnjič HVALA, HVALA, HVALA!!!


Napisala: Zarja Trkman

Fotografija Vir: Wikipedija