MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Odprto pismo samemu sebi, avtorica: Zarja Trkman, oktober 2016

objavljeno: 10. okt. 2016, 00:10 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 10. okt. 2016, 00:11 ]
Poznate Spletni čas-opis, časopis prihodnosti, kot so ga poimenovali njegovi ustanovitelji? Dobrega pol leta sem soustvarjalka tega časopisa, ki še ni dopolnil drugega rojstnega dne. Ne poznate ga? Spoznajte ga! Se splača! 
Zakaj tak uvod? Zato, ker je ena izmed rubrik v njem tudi Pismo samemu sebi. Ko si napišem pismo, ko si nekaj priznam, ko o tem spregovorim iskreno in brez sprenevedanja, naredim korak naprej, korak, ki me pelje do smisla, ki sem si ga zastavila v življenju. Do vrednot kot so spoštovanje, razumevanje, iskrenost, poštenost, ljubezen, prijateljstvo …vizavi nespoštljivosti, aroganci zahrbtnosti, pohlepu, zavisti, sovraštvu, … A ker ima vsaka vrednota, ki mi v življenju veliko pomeni, tudi svoj negativni pol … ugotavljam, da tako mora biti, da se lahko vse uravnovesi. 

Prav zaradi tega sem hvaležna prav vsem, ki mi pridejo na pot, pot, ki jo tlakujem vse življenje, ki je pot iskrenosti, spoštovanja, ljubezni … in še bi lahko naštevala. " Hvala" torej zdravniku Kohnu (tudi za grožnjo, da bo poklical varnostnika, ki me bo vrgel iz pisarne), parodentologu Vendraminu (za njegovo sprenevedanje, a dobro opravljeno delo), hvala vsem "komisijam"- invalidski pri SPIZ-u, zdravniški pri ZZZS-ju, ki so zavrnile mojo vlogo za invalidski dodatek in pomoč ter prošnjo za dodatno zdraviliško rehabilitacijo, hvala direktorju Golobu in njegovemu GEN-i-ju (za vse grožnje, tudi s tožbami pokojnemu možu- pieteta brez primere), za vsa elektronska sporočila, hvala Kate Nova Gorica (za izklop interneta, televizijskega signala, telefona), hvala Adria plinu (za izklop plina mojemu že osem mesecev pokojnemu možu). "Hvala", "hvala", "hvala"!!! 

Tudi zaradi vas in morda prav zaradi vas sem močnejša kot kdajkoli prej, hvaležna za spoznanje, da prav take ljudi in ustanove, komisije ... človek potrebuje v življenju, da zraste na svoji duhovni poti in so nujni za osebno rast.

Hvala pa predvsem ljudem, ki jim vrednote, kot so ljubezen, prijateljstvo, iskrenost, spoštovanje in razumevanje, veliko pomenijo. Takih je veliko, so bili in še bodo. O tem nikakor ne dvomim. Hvala, da ste, da, vam ni vseeno za sočloveka, da sobivate z naravo in našim lepim planetom … - da me "vidite", imate radi, me razumete, mi stojite ob strani, ko vas potrebujem, me objamete, se mi nasmehnete, mi namenite lepo besedo, ste iskreni in pošteni do mene.

Sama sem po katarzi, ki sem jo doživela pred dobrimi tremi tedni (v pisarni zdravnika Kohna) dosegla svoj notranji mir. Spravljena sem z vsem in vsakim, sem uravnotežena in stabilna bolj kot kadarkoli, srečna v svojem bistvu, obkrožena z ljudmi, ki jih cenim, razumem in spoštujem. Najbolj pa sem srečna, ko sem sama s sabo, v tišini, v naravi, ki mi vse to ponuja, v teh čudovitih jesenskih dneh, v tem letnem času, ki ponuja sadove dela, ki smo ga opravili. Da pa je jesen bogata, je nujno sejati, saditi ljubezen, iskrenost, prijateljstvo, podeliti objem, nasmeh, priskočiti na pomoč prijatelju ali mimoidočemu, ko jo potrebuje, prisluhniti sogovorniku in ga tudi slišati, razumeti in spoštovati tudi drugače mislečega.

In, ja, pravice do pisanja mi pač ne morete vzeti. Hvala reviji "Zarja", ki vsako moje pismo z veseljem objavi. Hvala Spletnemu čas-opisu in njegovim ustvarjalcem (mimogrede: vsi delamo prostovoljno, brez honorarja in naj tako tudi ostane), ki so me sprejeli medse in ki cenijo mojo odkrito besedo. Moja hvaležnost je neizmerna.

Podarjam vam nasmeh in topel objem!!!

P.s.: mislim, da je to moje zadnje pismo v rubriki "Zarjovite", ker se bom odslej posvečala izključno svojemu zdravljenju in bom prav vsak kvark svoje energije usmerila v to. Zdravje je največja vrednota, ki se je zaveš šele tedaj, ko je omajano. Torej: NA ZDRAVJE!!!


Napisala: Zarja Trkman, Nova Gorica