MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Ostani doma vs NE-ostani doma, napisala: Zarja Trkman

objavljeno: 22. mar. 2020 02:50 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 22. mar. 2020 02:51 ]

"Ostani doma", 10. dan 


Ostani doma, 10. dan vs. NE-ostani doma. 

Dani se. Obeta se siva nedelja. Zbudilo me je ptičje petje. Neizmerno rada se zbujam v jutra s pticami. Odprem oči, na vzhodu se svita.
Ura je 6.09. Slišim race, ki preletavajo razdaljo od mestnega parka do Korna. Park samuje, ni sprehajalcev, ni otroškega živžava. Igrala so namreč obkrožena s trakom civilne zaščite. Pogrešam otroški smeh, iskrice v očeh, starševski klepet. Ne pogrešam pa gužve na cestah niti nestrpnih voznikov niti trobljenja šoferjev. Ničesar ne pogrešam, kar moti moj vsakdan. Hrup. Ki deluje stresno. To vem, ker sem skoraj dvajset let preživela v telovadnicah. Hrup ubija, vsaj mene je.
In zdaj vendarle tišina. Ni slišati tovornjakov, kombijev, ki dovažajo stvari v Qulandijo. TIŠINA! BLAGODEJNA ZA SRCE IN DUŠO!

Narcise z vrta, namenjene Bredi, 93 letni prijateljici, ki si je pred dvema mesecema zlomila kolk, a že gre tudi do trgovine, prava "korenina" je, res.

Včeraj sem poklicala starejšo prijateljico, ki živi v oskrbovanem stanovanju. Ti kaj prinesem iz trgovine, rabiš kaj, sem jo vprašala. Za danes še imam motovilec, bi pa rabila ja, kaj zelenjave, saj veš, da ne morem več obdelovati zemlje ob hiši, vidim zelo slabo, pa še noge so vedno slabše.
Prinesem jutri, bom že kaj našla doma, Bredi povem po telefonu. Prav dosti ne, ker tudi sama premagujem 23 stopnic vsak dan, gor in dol, tudi večkrat na dan. 2x do 3x lahko nesem hkrati le nekaj kilogramov, morda dve torbi. Tako, da jih prestavljam s stopnice na stopnico. A gre, se potrudim, tudi drva si znosim gor na podoben način. Drva za kamin, ki ga zakurim pozno popoldne. Tu so še smeti, ki jih odnašam. Ločujem, striktno ločujem odpadke. Biološki gredo na kompost, razen agrumov in olupkov od banan ter krompirja. Steklo k steklu, papir običajno skurim v kaminu, embalaža posebej.
Včeraj mi je zmanjkala baterija na skuterju. Pripeljala sem se ravno do e-polnilnice za avtomobile, a vtičnica mojega polnilca ni prilagojena tem, ki so očitno le za električne avtomobile. Izpišem si številki za informacije, pomoč v sili. Pokličem prijateljico Klavdija Mozetič, ker ugotovim, da trafiko ravnokar zapirajo, sicer bi prosila za polnjenje kar prodajalka. Menda mi ne bi odrekla. Do občinske hiše je predaleč, ne bi mi zneslo. Klavdija me pobere, zapelje domov in mi svetuje naj pokličem gasilce ali policaje. 112 ali 113 pravi.
Skuham si kosilo, pojem na sončku na balkonu. Uživam. Marelice cvetijo mandelj je že ozelenel, tudi hruška že poganja prve cvetove, leska zeleni, na travi številne marjetice, vijolice, prvi tulipani, narcise, hiacinte.
Prekrasen razgled na vse strani. Na zahod na Kapelo, Kalvarijo, Oslavje, Goriška Brda, Karnijske Alpe, na severu Sveta Gora, Sabotin, Kekec in Škabrijel, na vzhodu Trnovska planota s Čavnom, na jugu Panovec. Odlična lokacija hiše na Grčni. Bi rekla, da med najlepšimi.
Pokličem 112, gasilci se javijo. Povem svojo zgodbo. Gospa, čez kakšno uro vam pripeljejo skuter, zdaj ravno postavljajo šotor.
Prijazni gasilci me pokličejo, ko sem še na balkonu. Zarja, pripeljali smo skuter. Lepo, najlepša hvala. Rešeno.
Prijaznost se s prijaznostjo vrača. Dobrota z dobroto.
Tisto, kar zalivaš, tisto raste in prav je tako.
Zato ne zalivaj-mo korona virusa z nebulozami, s slabimi novicami o številu okuženih, umrlih, ukrepi, ki presegajo že vse meje. Zalivaj-mo raje ljubezen, dobroto, svobodo gibanja in pisane besede.
In korona virus bo odšel, tako kot je prišel. Ali pač ne! Včeraj dobro delo gasilcev, danes dobro delo mene. Breda prihajam! Prijateljice, pošiljam lepe misli, vsako jutro, tudi čez dan kakšna fotka, par besed. Nič me ne stane, verjetno pa veliko pomeni. Tudi pozdrav in nasmeh mimoidočim. Ki poglede, žalostne in zaskrbljene upirajo v tla. Ni več smeha, ni več veselja, prešernega vpitja otrok. Lažem, sosedova dva se ves dan podita okoli hiše, smejita se, tudi jočeta kdaj … mama in oče pa sadita vrtnice, grmovnice in še kaj. Urejata okolico in 6-letna Kim ter 4-letni Filip jima pomagata, po svojih močeh.

Družina ŽIVI!

Včerajšnja zasaditev.

Na kuhinjski polici 6 orhidej, 4 že cvetijo.



Paket hrane, moje darilo Bredi, več ne zmorem nesti po stopnicah (Bio ajdova kaša, pšenični zdrob polnozrnati piškoti, domači radič, očiščen in opran, domač česen in čebula pridelan na solkanskem polju lani, pravkar skuhan fižol in repa, marelična jedrca od lani, domače jabolko, pomaranča in košček domačega ajdovega kruha z orehi- hvala Katja Kogej.


Zarja Trkman, 22.3.2020 Foto: Zarja