Včeraj sem poklicala starejšo prijateljico, ki živi v oskrbovanem stanovanju. Ti kaj prinesem iz trgovine, rabiš kaj, sem jo vprašala. Za danes še imam motovilec, bi pa rabila ja, kaj zelenjave, saj veš, da ne morem več obdelovati zemlje ob hiši, vidim zelo slabo, pa še noge so vedno slabše.
Prinesem jutri, bom že kaj našla doma, Bredi povem po telefonu. Prav dosti ne, ker tudi sama premagujem 23 stopnic vsak dan, gor in dol, tudi večkrat na dan. 2x do 3x lahko nesem hkrati le nekaj kilogramov, morda dve torbi. Tako, da jih prestavljam s stopnice na stopnico. A gre, se potrudim, tudi drva si znosim gor na podoben način. Drva za kamin, ki ga zakurim pozno popoldne. Tu so še smeti, ki jih odnašam. Ločujem, striktno ločujem odpadke. Biološki gredo na kompost, razen agrumov in olupkov od banan ter krompirja. Steklo k steklu, papir običajno skurim v kaminu, embalaža posebej.
Včeraj mi je zmanjkala baterija na skuterju. Pripeljala sem se ravno do e-polnilnice za avtomobile, a vtičnica mojega polnilca ni prilagojena tem, ki so očitno le za električne avtomobile. Izpišem si številki za informacije, pomoč v sili. Pokličem prijateljico Klavdija Mozetič, ker ugotovim, da trafiko ravnokar zapirajo, sicer bi prosila za polnjenje kar prodajalka. Menda mi ne bi odrekla. Do občinske hiše je predaleč, ne bi mi zneslo. Klavdija me pobere, zapelje domov in mi svetuje naj pokličem gasilce ali policaje. 112 ali 113 pravi.
Skuham si kosilo, pojem na sončku na balkonu. Uživam. Marelice cvetijo mandelj je že ozelenel, tudi hruška že poganja prve cvetove, leska zeleni, na travi številne marjetice, vijolice, prvi tulipani, narcise, hiacinte.
Prekrasen razgled na vse strani. Na zahod na Kapelo, Kalvarijo, Oslavje, Goriška Brda, Karnijske Alpe, na severu Sveta Gora, Sabotin, Kekec in Škabrijel, na vzhodu Trnovska planota s Čavnom, na jugu Panovec. Odlična lokacija hiše na Grčni. Bi rekla, da med najlepšimi.
Pokličem 112, gasilci se javijo. Povem svojo zgodbo. Gospa, čez kakšno uro vam pripeljejo skuter, zdaj ravno postavljajo šotor.
Prijazni gasilci me pokličejo, ko sem še na balkonu. Zarja, pripeljali smo skuter. Lepo, najlepša hvala. Rešeno.
Prijaznost se s prijaznostjo vrača. Dobrota z dobroto.
Tisto, kar zalivaš, tisto raste in prav je tako.
Zato ne zalivaj-mo korona virusa z nebulozami, s slabimi novicami o številu okuženih, umrlih, ukrepi, ki presegajo že vse meje. Zalivaj-mo raje ljubezen, dobroto, svobodo gibanja in pisane besede.
In korona virus bo odšel, tako kot je prišel. Ali pač ne! Včeraj dobro delo gasilcev, danes dobro delo mene. Breda prihajam! Prijateljice, pošiljam lepe misli, vsako jutro, tudi čez dan kakšna fotka, par besed. Nič me ne stane, verjetno pa veliko pomeni. Tudi pozdrav in nasmeh mimoidočim. Ki poglede, žalostne in zaskrbljene upirajo v tla. Ni več smeha, ni več veselja, prešernega vpitja otrok. Lažem, sosedova dva se ves dan podita okoli hiše, smejita se, tudi jočeta kdaj … mama in oče pa sadita vrtnice, grmovnice in še kaj. Urejata okolico in 6-letna Kim ter 4-letni Filip jima pomagata, po svojih močeh.

Družina ŽIVI!