Predstava, ki me ni pustila ravnodušno.

Predstava o ljubezni, zaljubljenosti, samoti, enosti, celoti … Plesno gledališka predstava v koprodukciji SNG iz Nove Gorice in plesnega studia M&N DANCE.

Z vrhunskimi plesalci, z glasbo v živo, s parafraziranimi teksti Brechta, Rumija ... Zajca, Platona, Visoke pesmi …

Uvodni gibi vrhunskega para Nastje Bremec Rynia in Michala Rynia, ki sta si, mimogrede, letošnje poletje izrekla usodni DA, je navdušila še takšnega nepoznavalca plesa, sodobnega plesa. Morda sta pa navdih za ON/A, S/HE dobila prav na svoji poroki.

Zaljubljenost. "Kje sem", vpraša ona. "Eno sva, imava 4 noge in štiri roke, dva obraza."

Ko se zaljubljenca spoznavata, ko je vsak dotik pomemben, ko se gledata, ko raziskujeta vsako celico telesa, si ne moreš kaj, da ne bi užival v igri dveh teles, v plesu dveh duš, ki hočeta postati CELOTA. Vse je novo, vse je lepo, iskanje svoje polovice, sorodne duše, to večno hotenje vsakega, ki se rodi na Zemljo.

Pa je to sploh možno? Najti sorodno dušo, ustvariti eno bitje, ustvariti celoto? Izkaže se, da ne. Morda se bosta pa našla na drugem kraju, na drugem svetu. Se združila in postala angelsko eno.

Iščeta se, hrepenita drug po drugem, verjameta, da bo njuna ljubezen večna.

Ples dveh teles, ki ponazarjata celoto, ENO, je izveden tako perfektno, da te prepriča v popolno ljubezen, v večno ljubezen.

Sledi fantovščina in poroka, pospremljena z glasbo v živo, ki me je spomnila na Pink Floyde in Marca Knopflerja. Izredna popestritev plesno dramske predstave, tako drugačne, tako posebne. Nekaj novega v režiji Nastje in Michala. Takih ju nisem poznala. Presenetila sta, v pravem pomenu besede, ne samo mene, tudi druge. In prav to daje predstavi neko novo dimenzijo, nekaj izvirnega. Rock glasba, petje in gibi, dramski vložki, te ponesejo v neki znan čas, ki je že minil, pa vendar je še živ, aktualen.

Že na poroki pride do krega med prijateljema, zaradi neveste, seveda, kar ne obeta nič dobrega. Poroka se sicer konča s plesom mladoporočencev, a grenak priokus ostane.

In potem ples dveh SAMOT, ki se iščeta, a se ne najdeta. Konča se s samoto pepela, ki ni samota, temveč je UBITA SAMOTA. Padec v jamo, v grob, se konča z besedami neveste: "Hočem se ponovno roditi, tokrat kot Celota." Simbolika je več kot očitna.

In potem vstajenje iz groba, ponovno rojstvo. Česa? Celote, ljubezni, enega? Vprašanje, ki sem si ga zastavila po koncu vrhunske predstave. Najverjetneje nič od tega. Vsaj ne na Zemlji. Morda je možno nekje drugje, v drugem svetu, v svetu angelov? Morebiti. Kdo ve? Jaz ne!

Vem le to, da sta me zopet navdušila Nastja in Michal, da nikoli ne razočarata, da vedno dajeta vse od sebe, ne nazadnje o tem govori tudi popolnoma mokro telo Michala in dovršenost gibov prav vseh, ki so v predstavi sodelovali.

Vrhunsko dogajanje ste nam ponudili, veliko vprašanj, ki si jih človek zastavlja, a le malo odgovorov. Odgovor mora najti vsak obiskovalec sam.

Na svetu nisi zato, da si ljubljen, temveč zato, da ljubiš, bi morebiti bil pravšnji odgovor.

Občinstvo je s stoječimi ovacijami pospremilo izvajalce k zasluženemu počitku, po dveh mesecih celodnevnega garanja, neprespanih ur, vse z namenom, da bi nam ponudili kar največ mojstrovino.

Uspelo vam je , dragi umetniki. Hvala vam za prekrasen večer. Izjemno!