MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Potovanje skozi čas, napisala: Zarja Trkman, julij 2018

objavljeno: 19. jul. 2018, 00:21 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 19. jul. 2018, 01:30 ]

Potovanje skozi čas in prostor 
Ragamala v Lokovcu nad Čepovanom. Vrhunska zasedba treh glasbenikov, ki že več kot desetletje delujejo skupaj in potujejo skozi čas in prostor. Pod Lokovškim zvezdnatim nebom, pod Čandro - Venero so se nam predstavili v polnem sijaju, na čudovitem atriju Kovaškega muzeja, obsijanem s svečkami. V čast jim je bilo igrati, igrati za nas. Lepo je bilo, večer drugačne glasbe, ki me je popeljala v večnost, tja, kjer ni meja, kjer ni ovir. Pa druge tudi. Razšli smo se bogatejši za nekaj starodobnega, lahko bi celo rekla vedskega. 

Predstavili so se: Igor prihaja iz Maribora, Indijca, ki igra violino in je njegov najboljši prijatelj pozna od leta 2005, spleta sta čudovito prijateljstvo, iz Amsterdama prihaja Heiko, ki obvlada table, ki mu prsti pojejo melodijo in poezijo brez primere in Indijec Chandra, ki ubira strune violine s takim žarom in mojstrstvom, da te začara. 

Mene so začarali in očarali, pa moji dve sopotnici tudi. Iz prvih zvokov violine, ki so prijateljico užalostili (tipičen hindujski melos), mene pa popeljali v globoko meditacijo, v kateri sem se povezala s starodavno mistično glasbo, s tamkajšnjo Indijo in njenim vedenjem in znanjem … kakšnih 20 minut meditacije, ki se ji je pridružila poezija tolkalc izpod prstov Nizozemca in spretni akordi Igorja na tradicionalnem indijskem instrumentu, imenovanem sarod ...

Tempo je postajal vse hitrejši, vzdušje krasno, prežeto s prelepimi energijami vseh, ki smo prišli na teh 900 m nadmorske višine. Pozdravil nas je sam Bog, kot je rekel Igor, z zvonjenjem, ki je trajalo lep čas … pozdrav in blagoslov iz nebes.

Vrhunec večera pa je bila krstna izvedba skladbe, ki še ni imela naslova. »LOKOU'C naj bo«, sem izstrelila. In bo: LOKOU'C, so se strinjali obiskovalci, še bolj pa izvajalci. Tudi na YouTubu bo. Čudovit preplet indijskega melosa, s preigravanjem na kitari, s poezijo na tablah in vrhunskostjo na violini, prelep preplet sodobnosti in starodobnosti. Amazing!!!

Za BIS pa še edina, ki so jo še znali - Igorjeve besede. Genialna izvedba, ki je pokazala mojstrstvo vseh treh, mojstrstvo poslanstva, ki ga s takim žarom delijo s tistimi, ki znajo vrhunskost ceniti. In jaz znam, pa ostali, ki smo prišli iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine, tudi.

Hvala Ragamala, hvala TD Lokovec, hvala Miroslav Šuligoj, da si jih povabil, menda že drugič.

Pa jo imate, »himno« LOKOU'C … bravo!!!

Fotografija: Peter Štrukelj, 2018




https://sites.google.com/a/inovelmedia.si/i-novel-media/home/natecaji/objave---natecaji/natecajzakratkozgodbo