MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Preboj na Rogli, napisala: Zarja Trkman, junij 2018

objavljeno: 22. jun. 2018 22:32 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 22. jun. 2018 22:39 ]


Preboj na Rogli, 17.-20. maj 2018 


Udeležila sem se Preboja na Rogli, ki nas je pričakala hladna, da ne rečem mrzla. A to ni nič v primerjavi, kaj sem letos tam doživljala. Tale zapis je pravzaprav bolj kot ne moj prevod zadnjega dejanja Preboja. Delim ga z vami, kot tudi originalni videoposnetek, da boste lažje razumeli bistvo Preboja. Morda bo delovalo malo zmedeno, neverjetno, a verjemite, tako je bilo. 

»Od 17. do 20. maja 2018 je bila na Rogli edinstvena delavnica Preboj – okus decentraliziranega življenja. Na njej smo prvič uporabili posebne tehnike NLF in dnevi so bili izpolnjeni z zanimivimi pogovori o vprašanjih, s katerimi se sreča vsak duhovni iskalec: vprašanja, kaj je resnično in kaj je iluzorno. 
Po zaključnem branju NLF, ki je trajalo skoraj 90 minut, sem razložil, kako je »nastala« delavnica Preboj in zakaj je njena vsebina zelo redek pojav v svetu. A branje NLF je več kot to: edinstveni postopek, ki so ga udeleženci delavnice Preboj imeli priložnost prvi spoznati. Zaključno branje je zelo zanimivo tudi zaradi primera izkušnje in delovanja procesa dekonstrukcije iluzije, v kombinaciji s tehnikami NLF. Če ste kadarkoli razmišljali o koncu poti, o smislu in namenu duhovnega razvoja, vsekakor poglejte ta video. Lahko bi se zgodilo, da vas prav to obrne v smeri izhoda iz okov iluzije.« 

 Adrian P. Kezele



Preboj

Ena ura in pol NLF (nekonceptualne lingvistične forme) branja. Poslušali smo tekst. Vsakemu se je nekaj dogajalo, to si upam trditi. Meni se je. Nekateri so imeli hude reakcije.

You don't make choises, choises make you.

Misel, ki je ne bom nikoli pozabila, ki me je najbolj prevzela, ki je bila pravo odkritje zame, ki me je potegnila nekam, kjer še nisem bila in mi je, lahko rečem, potrdila ono, kar že nekaj časa vem, ali vsaj slutim. Nezamisljivo!? Ne, meni je jasno, kaj to pomeni, pa vendarle … dotaknila se me je na poseben način. Hvala!




Kako se je zgodila ta delavnica? 



Primer, kako se odločitve sprejemajo nekje, kjer mi pravzaprav ne vemo, kako se sprejemajo in kako se rezultat le teh kaže z nepričakovanimi posledicami.

Hana je Adrianu poslala mejl, češ, kakšno delavnico lahko organiziraš z nazivom Preboj. Mine nekaj tednov, Adrianu ne da miru ta Preboj. Pokliče Hano in reče, imamo delavnico Preboj.

Iz ničesar rojeno, pa vendarle. Kot vse drugo, ki nastane iz nič-a. A se je vse skupaj rojevalo veliko let. Naenkrat dobiš impulz, o katerem nisi razmišljal, enostavno zgodi se. Tako se sprejemajo odločitve v decentraliziranem stanju. Impulz pride od zunaj, lahko tudi od znotraj, a ga je težje prepoznati. Enostavno impulz pride, pridejo neke misli, ki jih ne pričakuješ. Prihajajo podobne, dan za dnem, potem se vprašaš, kaj je to. Še zlasti, če je ta misel težka za obrazložitev, za uresničitev. Misel, ki je vedno kreativna, ustvarjalna … misel, ki se je nisem izmislil sam.

Nekateri udeleženci Preboja so bili presenečeni nad vsebino, nekaterim se je pojavil občutek, da je to nekaj novega, nekaj o čemer ni možno slišati nikjer. O izhodu ven, iz iluzije, o razsvetljenju, o izhodu, ne govori veliko ljudi, ker je malo takih, ki jim je to v resnici uspelo. V svojem več kot 40 let trajajočem raziskovanju, Adrian ni naletel na niti enega takega človeka.

Je pa srečal številne ljudi, ki so zamenjali iluzija za drugo iluzijo.

Tu je šlo za izkušnjo izven izkušnje. Nekateri od nas smo šli skozi Dekonstrukcijo iluzije. Dolgotrajen, več mesecev trajajoč proces je to. Zahteven! Govorim iz lastne izkušnje.

Nekateri udeleženci so bili prvič na Adrianovi delavnici. Njim ni treba ponavljati napak, ki smo jih mi delali.

Forme NLF so malo vznemirjajoče. A je stvar v poslušanju. Nič več in nič manj.

Delim izkušnjo nekoga, ki je šel skozi Dekonstrukcijo. Mučen proces, da bi njegov um prišel do zaključka, ki smo mu bili priče na tej delavnici. Smo v prednosti, saj smo sami prišli do zaključka. Nihče me ne vrne, ker znam ločiti iluzijo od resnice. Sem v prednosti? Najverjetneje DA.

Oseba, katere zapis delim oz. ga je delil Adrian z nami. Malo je ljudi, oz. jih ni, takih, ki so osvobojeni. Le mislijo, da so. Nekateri pa vendarle so, napravili so korak ven, saj živijo to. Dvajset jih je, recimo. Sem med njimi? Ne vem, a mislim, da sem. Nočem več nazaj. Sem zavestno bitje.

Fotografija: Internet, junij 2018


Zapis ene od udeleženk Preboja:

»Branje dela brezčasno bistrost v glavi in me na neki način razlijejo po času in prostoru …, ki pod rjuho nečesa drugega, postane nejasno in motno. Ne vem ali spim, ali telo počiva ali spi zavest, spi življenje … brrrrrrr. Mogoče se bo sen vrnil.

Vprašal si, a ni nihče odgovoril. Poskušala bom: zanimivo je poslušati, kako se boriš z jezikom, ki ne pozna decentralizacije in stalno iščeš subjekt med stavki, ono, ki deluje, ki dela, ki prinaša odločitve. Zanimivo je, da smo dolgo bili priče izpovedane v JAZ (ih) formi. Vprašal si, kako deluje čitanje. Na trenutke kot poezija, na trenutke kot … joj, ukradel mi je misel, to sem sama mislila, a nisem uspela tako smiselno sestaviti … Včasih ujameš strah, kako se sprašuje, postavlja vprašanja … nimaš dobrega odgovora na vprašanja, sploh ga nimaš … pa se počutiš krhek in nepomemben pred ugankami obstoja … včasih branje gre, a ti občutiš, kako slike postajajo blede, misli se zlijejo v nekaj, kar ni, niti beseda niti misel, pa se na neki način stisneš v tišino med mislimi … včasih se stavki prinašajo duh, vonj, ton … glas … celo močna čustva … včasih glasbo in spomine …

Kje je Jaz … tisti intuitivni, katerega življenje ves čas govori … ne bi vedela … povsod je … recimo, da mi je življenje dalo besede, kako doživljam branje.

Hvala za to!

Veliko je stvari in dogajanj, razumevanja stvarnosti, ki se je oblikovala po procesu, zdaj so dobila ime in neko tolmačenje … morda je tolmačenje beseda, ki je pretežka … ali …

Postal si tolmač, namesto mojega, ki je ves ranjen že dolgo na aparatih. «



»Te osebe že dolgo ni!« je zaključil Adrian.