---

PREŠEREN PO PREŠERNU 

---

Po včerajšnjem ponesrečenem (zame) večeru v KD Nova Gorica in po žalosti, ki me je sinoči zajela, sem se danes odzvala iskrenemu povabilu dramske igralke, Nevenke Vrančič, s katero sva pred dvajsetimi leti oblikovali (pa z Zoro Bric, Klavdijo Klavdija Mozetič in še nekaterimi takratnimi dejavnimi ljudmi v UNITRI) izredno lep dogodek POKLON PREŠERNU, ki se je odvijal prav v KD NG, ki letos praznuje 40 letnico delovanja. Pred nabito polno dvorano. Takrat osrednji dogodek, v našem mestu. Ob 200 letnici Prešernovega rojstva. 

Ljubiteljska izvedba, ki je sicer zahtevala veliko angažiranja, a je obrodila lep SAD. Večer Prešernove poezije z Nevenko Vrančič in Sandijem Krošljem dobitnikom Borštnikovega prstana za leto 2000. Poklon Prešernu je bil tudi poklon velikemu igralcu takratnega novogoriškega gledališča (Primorsko dramsko gledališče).

Te dni sva se z Nevenko spomnili na POKLON PREŠERNU. In danes sem z veseljem sprejela njeno povabilo na proslavo ob dnevu kulture, ki se je odvila v dvorani občinske stavbe. Tudi tokrat je bila dvorana polna. Nobenih vstopnic, nobenega ceremoniala, nobenega protokola. Zgolj ljubitelji in poznavalci zborovskega petja.

Lep prisrčen nagovor podžupanje Elene Zavadlav Ušaj in moderatorke večera Nevenke. Nastop mladinskega pevskega zbora OŠ Fran Erjavec z zborovodkinjo Mileno Prinčič, Mešanega pevskega zbora Nova Gorica pod taktirko Bogdana Breclja, ki vodi tudi Kvintet Šolskega centra iz Nove Gorice (profesorji, učitelji te šole pojejo v njem, tudi moja dva bivša kolega) in Dekliški pevski zbor Zarja iz Dornberka z zborovodkinjo Anjo Šuligoj.

Prekrasno zborovsko petje je povezovala Nevenka s Prešernovimi pesmimi. Prisrčno kot to ona zna. Lepo in doživeto, saj Prešerna interpretira že vse svoje profesionalno življenje gledališke igralke.

Rdeči nagelj pozornosti vsem zborovodjem, Nevenki in gospe Anici Furlam, skorajda devet križev nosi, ki ima 100 % posluh in ne manjka s svojim spremljanjem enega ali več zborov skorajda na nobeni prireditvi.

Prisrčen enourni program se je zaključil s še bolj prisrčnim druženjem in petjem tudi v avli dvorane. S kozarčkom rujnega, vode ali soka, s pecivom, ki so ga spekle pridne roke pevk, z objemi prijateljstva, s tovariškimi stiski rok.
Nobene oholosti, nobenega elitizma. Zgolj in samo glasba, poezija in prijateljski pogovori. Srečanje, ki mi je povrnilo zaupanje v DOBRO.

Obliž na sinočnji večer. Res. Hvaležna zanj, hvaležna dobrim ljudem, ki jim ni težko narediti korak k zbližanju z drugimi, korak k prostovoljnemu ljubiteljskemu in prijateljskemu NAVDIHU.

Hvala prav VSEM, ki svoj čas poklanjate tudi malim ljudem, ki pa so VELIKI. Ker imajo lepo srce in čisto dušo.

---

ki kljuje srce …

---

Prešeren na Bevkovem trgu v Novi Gorici, 8.2.2020



Kako malo je treba, da se prešerno veselim kulturnega »maratona«. Prešeren PREŠEREN. V izvedbi igralcev SNG Nova Gorica.

Lepa sončna sobota. Točno opoldne. Nagovor ljudi, obiskovalcev, meščanov in meščank ali naključnih mimoidočih. Veliko nas je bilo, takih, ki smo prišli z namenom prisluhniti poeziji našega velikega poeta, pa tudi takih, ki so zgolj sedeli v bližnjem lokalu, martinčkali ob kavici, v klepetu s prijatelji.

Nagovor je bil lep, vse kaj drugega kot slavnostna beseda na proslavi v CD v Ljubljani. Kratek, a dovolj dolg, vs. res dolgemu v CD. Povedan na svojstven način, kako mladi »praznujejo« in obeležujejo kulturni dan. Žal sta me zmotila znanca, ki sta me prišla pozdraviti.

Povabilo, naj prisluhnemo »odpeti« poeziji velikega Franceta.

Primerno izbran repertoar. Mene se je spet zelo dotaknil Krst pri Savici, ki ga je mlad interpret -z globokim glasom - zelo lepo predstavil. Preprosto: vrnila sem se v gimnazijske čase, petdeset let nazaj in v čase pokristjanjevanja v naši deželi na sončni strani Alp.

Kako malo je treba, da sem srečna. Ne rabim veleopevanih režij proslav, ki stanejo celo premoženje, ki se velikokrat preprostemu človeku ne dopadejo, se ga ne dotaknejo. Ok, naj bodo, a naj bodo take, da čim manj obremenjuje državni proračun in da so blizu malemu človeku.

Lepo smo v Novi Gorici obeležili kulturni praznik. Eno uro opoldne. Zvečer pa, nimam pojma, kaj me čaka. Proslava ob Prešernovem dnevu, tudi v počastitev jubileja, 40 let Kulturnega doma. Naj bo, grem in vidim, kaj mi bo večer prinesel. Razočaranje ali zadovoljstvo. Kdo ve?

---

In večer mi je prinesel raz-očara-nje ... ki sem ga spremenila v čudenje življenju, luni, zvezdam, krasni glasbi, v kateri preživljam večer in zdaj že dan PO-TEM ... lepo mi je in to šteje največ ... HVALEŽNA sem za to danost ... čudovit video, prekrasen vokal, kitara ... kaj bi si lahko želela več ... lahko noč otroci, dobro jutro svitanje, zora, zarja, sonce, modro nebo, jutranji hlad ...

---

Povsod po svetu imam prost vstop na prireditve, v muzeje, operne hiše, gledališča ... kot invalidka, tudi v Ljubljani, tudi v SNG Nova Gorica ... in pred vrati KD NG se ustavi, na današnji kulturni praznik, na današnji večer ... "protokol" ne dovoljuje vstopa brez vabila, karte ... protokol, kakšen protokol? ... "Prosim, umaknite se na stran, prihaja predsednik Pahor"... rokujeva se z Matjaž Nemec, prisrčen nasmeh: "Spremljam vas." ... predsednik republike mi pokima v pozdrav, ko gre mimo mene ...

Nič ne pomaga: ostanem pred vrati: "Ne morete noter, nimate vabila, nimate vstopnice, ne MORETE!"

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ... Zdravljica se sliši iz dvorane ...


NI ŠANS, OSTANEM PRED VRATI VELIKE DVORANE KULTURNEGA DOMA ... ne morem verjeti ... odpeljem se v noč ob polni luni ... srečna sem, osrečujejo me lepa SREČA-nja, dobri ljudje ... odprem računalnik, PRVI program radia in sem priča prekrasnemu koncertu Bakaline velike ... ŽALOST JE POZABLJENA, ŽALOST OB DANAŠNJEM "NERAZUMEVANJU" IN NESPOŠTOVANJU "DRUGAČNOSTI"


Prejmite moje iskrene čestitke, Kulturni dom Nova Gorica, ob vašem jubileju, ob 40-letnici delovanja.

---

Besedilo in fotografije: Zarja Trkman